Podobnosti med Bosna in Hercegovina in Vojne v nekdanji Jugoslaviji
Bosna in Hercegovina in Vojne v nekdanji Jugoslaviji še 46 stvari v skupni (v Unijapedija): Albanija, Alija Izetbegović, Avstro-Ogrska, Črna gora, Črnogorci, Balkan, Bošnjaki, Bolgarija, Bosna, Daytonski sporazum, Druga svetovna vojna, Evropa, Evropska unija, Franjo Tuđman, Hrvaška, Hrvati, Italija, Josip Broz - Tito, Kraljevina Jugoslavija, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Makedonci, Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, Mostar, NATO, Organizacija združenih narodov, Osmansko cesarstvo, Prva svetovna vojna, Radovan Karadžić, Republika Srbska, Rusija, ..., Sarajevo, Severna Makedonija, Sile osi, Slobodan Milošević, Slovani, Slovenci, Slovenija, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Srbi, Srbija, Srebreniški pokol, Srebrenica, Stari most, Mostar, Tretji rajh, Ustaši, Združene države Amerike. Razširi indeks (16 več) »
Albanija
Republika Albanija ali Albanija (albansko: Shqipëria 'ozemlje orlov') je država v jugovzhodni Evropi.
Albanija in Bosna in Hercegovina · Albanija in Vojne v nekdanji Jugoslaviji ·
Alija Izetbegović
Alija Izetbegović, bosanski aktivist, politik, pisatelj, odvetnik, filozof, predsednik Republike Bosne in Hercegovine, * 8. avgust 1925, Bosanski Šamac, Kraljevina SHS, † 19. oktober 2003, Sarajevo, BiH.
Alija Izetbegović in Bosna in Hercegovina · Alija Izetbegović in Vojne v nekdanji Jugoslaviji ·
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Avstro-Ogrska in Bosna in Hercegovina · Avstro-Ogrska in Vojne v nekdanji Jugoslaviji ·
Črna gora
Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.
Bosna in Hercegovina in Črna gora · Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Črna gora ·
Črnogorci
Črnogorci (črnogorsko Црногорци/Crnogorci) so pripadniki južnoslovanskega naroda, ki prvenstveno živi na območju Črne gore.
Bosna in Hercegovina in Črnogorci · Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Črnogorci ·
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Balkan in Bosna in Hercegovina · Balkan in Vojne v nekdanji Jugoslaviji ·
Bošnjaki
Bošnjaki (bosansko Bošnjaci, angleško Bosniaks) so južnoslovanski narod, ki živi v Bosni in Hercegovini, kjer so poleg Srbov in Hrvatov eden izmed treh konstitutivnih narodov.
Bošnjaki in Bosna in Hercegovina · Bošnjaki in Vojne v nekdanji Jugoslaviji ·
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Bolgarija in Bosna in Hercegovina · Bolgarija in Vojne v nekdanji Jugoslaviji ·
Bosna
Bosna v sedanjih mejah Bosna je zgodovinska in geografska regija Bosne in Hercegovine.
Bosna in Bosna in Hercegovina · Bosna in Vojne v nekdanji Jugoslaviji ·
Daytonski sporazum
Voditelji sprtih strani podpisujejo sporazum; od leve proti desni: Slobodan Milošević, Alija Izetbegović in Franjo Tuđman Daytonski sporazum je mirovni sporazum, ki so ga sprte strani z ozemlja bivše SFRJ novembra 1995 podpisale v ameriškem mestu Dayton v zvezni državi Ohio, ter z njim končale vojno v Bosni in Hercegovini ter odločile o njeni prihodnosti.
Bosna in Hercegovina in Daytonski sporazum · Daytonski sporazum in Vojne v nekdanji Jugoslaviji ·
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Bosna in Hercegovina in Druga svetovna vojna · Druga svetovna vojna in Vojne v nekdanji Jugoslaviji ·
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Bosna in Hercegovina in Evropa · Evropa in Vojne v nekdanji Jugoslaviji ·
Evropska unija
Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.
Bosna in Hercegovina in Evropska unija · Evropska unija in Vojne v nekdanji Jugoslaviji ·
Franjo Tuđman
Franjo Tuđman, hrvaški general, politik in zgodovinar * 14. maj 1922, Veliko Trgovišće, Kraljevina SHS, † 10. december 1999, Zagreb, Hrvaška.
Bosna in Hercegovina in Franjo Tuđman · Franjo Tuđman in Vojne v nekdanji Jugoslaviji ·
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Bosna in Hercegovina in Hrvaška · Hrvaška in Vojne v nekdanji Jugoslaviji ·
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Bosna in Hercegovina in Hrvati · Hrvati in Vojne v nekdanji Jugoslaviji ·
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Bosna in Hercegovina in Italija · Italija in Vojne v nekdanji Jugoslaviji ·
Josip Broz - Tito
Josip Broz (srbsko Јосип Броз), (partizansko ime Tito ali sh. Тито), jugoslovanski maršal in politik hrvaško-slovenskega rodu, * 7. maj 1892, Kumrovec, Avstro-Ogrska (danes Hrvaška), † 4. maj 1980, Ljubljana, Jugoslavija (danes Slovenija).
Bosna in Hercegovina in Josip Broz - Tito · Josip Broz - Tito in Vojne v nekdanji Jugoslaviji ·
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Bosna in Hercegovina in Kraljevina Jugoslavija · Kraljevina Jugoslavija in Vojne v nekdanji Jugoslaviji ·
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.
Bosna in Hercegovina in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev · Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Vojne v nekdanji Jugoslaviji ·
Makedonci
Makedónci (Makedonci) so južnoslovanski narod, ki naseljuje zgodovinsko geografsko regijo Makedonije.
Bosna in Hercegovina in Makedonci · Makedonci in Vojne v nekdanji Jugoslaviji ·
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije
Poslopje sodišča v Haagu Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (angleško International Criminal Tribunal for the former Yugoslavia, ICTY; polno ime International Tribunal for the Prosecution of Persons Responsible for Serious Violations of International Humanitarian Law Committed in the Territory of the Former Yugoslavia Since 1991) je bila ad-hoc institucija Organizacije združenih narodov za sojenje storilcem resnih zločinov med vojnami jugoslovanskega nasledstva.
Bosna in Hercegovina in Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije · Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in Vojne v nekdanji Jugoslaviji ·
Mostar
Mostar je mesto in občina v Bosni in Hercegovini.
Bosna in Hercegovina in Mostar · Mostar in Vojne v nekdanji Jugoslaviji ·
NATO
Severnoatlantska pogodbena organizacija oz.
Bosna in Hercegovina in NATO · NATO in Vojne v nekdanji Jugoslaviji ·
Organizacija združenih narodov
New Yorku. Urad OZN v Ženevi. Zastave članic pred sedežem generalne skupščine v New Yorku Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.
Bosna in Hercegovina in Organizacija združenih narodov · Organizacija združenih narodov in Vojne v nekdanji Jugoslaviji ·
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Bosna in Hercegovina in Osmansko cesarstvo · Osmansko cesarstvo in Vojne v nekdanji Jugoslaviji ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Bosna in Hercegovina in Prva svetovna vojna · Prva svetovna vojna in Vojne v nekdanji Jugoslaviji ·
Radovan Karadžić
Radovan Karadžić (srbsko Радован Караџић), bosansko-srbski pesnik, politik, psihiater in vojni zločinec, * 19. junij 1945.
Bosna in Hercegovina in Radovan Karadžić · Radovan Karadžić in Vojne v nekdanji Jugoslaviji ·
Republika Srbska
Republika Srbska, neuradno Srbska, je ena od dveh entitet v Bosni in Hercegovini, poleg Federacije Bosne in Hercegovine.
Bosna in Hercegovina in Republika Srbska · Republika Srbska in Vojne v nekdanji Jugoslaviji ·
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Bosna in Hercegovina in Rusija · Rusija in Vojne v nekdanji Jugoslaviji ·
Sarajevo
Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine.
Bosna in Hercegovina in Sarajevo · Sarajevo in Vojne v nekdanji Jugoslaviji ·
Severna Makedonija
Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.
Bosna in Hercegovina in Severna Makedonija · Severna Makedonija in Vojne v nekdanji Jugoslaviji ·
Sile osi
Zastave Nemčije, Japonske in Italije Sile osi je naziv za vojaško zvezo držav, ki so se v drugi svetovni vojni borile proti zavezniškim silam.
Bosna in Hercegovina in Sile osi · Sile osi in Vojne v nekdanji Jugoslaviji ·
Slobodan Milošević
Slobodan Milošević, srbski politik, * 20. avgust 1941, Požarevac, Kraljevina Jugoslavija, † 11. marec 2006, Haag, Nizozemska.
Bosna in Hercegovina in Slobodan Milošević · Slobodan Milošević in Vojne v nekdanji Jugoslaviji ·
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Bosna in Hercegovina in Slovani · Slovani in Vojne v nekdanji Jugoslaviji ·
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Bosna in Hercegovina in Slovenci · Slovenci in Vojne v nekdanji Jugoslaviji ·
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Bosna in Hercegovina in Slovenija · Slovenija in Vojne v nekdanji Jugoslaviji ·
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Bosna in Hercegovina in Socialistična federativna republika Jugoslavija · Socialistična federativna republika Jugoslavija in Vojne v nekdanji Jugoslaviji ·
Srbi
Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.
Bosna in Hercegovina in Srbi · Srbi in Vojne v nekdanji Jugoslaviji ·
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Bosna in Hercegovina in Srbija · Srbija in Vojne v nekdanji Jugoslaviji ·
Srebreniški pokol
Srebreniški genocid je bil poboj več kot 8000 muslimanskih dečkov in mož, ki so ga julija 1995 v okolici Srebrenice izvedli bosanski Srbi, pod vodstvom generala Ratka Mladića in takratnega predsednika Republike Srbske Radovana Karadžića.
Bosna in Hercegovina in Srebreniški pokol · Srebreniški pokol in Vojne v nekdanji Jugoslaviji ·
Srebrenica
Srebrenica je mesto in središče istoimenske občine v Bosni in Hercegovini.
Bosna in Hercegovina in Srebrenica · Srebrenica in Vojne v nekdanji Jugoslaviji ·
Stari most, Mostar
Stari Most je most čez reko Neretvo v bosanskohercegovskem mestu Mostar.
Bosna in Hercegovina in Stari most, Mostar · Stari most, Mostar in Vojne v nekdanji Jugoslaviji ·
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Bosna in Hercegovina in Tretji rajh · Tretji rajh in Vojne v nekdanji Jugoslaviji ·
Ustaši
Zastava Ustašev Ustaši so bili Hrvati, ki so se bojevali proti vdoru Osmanov od 14.
Bosna in Hercegovina in Ustaši · Ustaši in Vojne v nekdanji Jugoslaviji ·
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Bosna in Hercegovina in Združene države Amerike · Vojne v nekdanji Jugoslaviji in Združene države Amerike ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Bosna in Hercegovina in Vojne v nekdanji Jugoslaviji imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Bosna in Hercegovina in Vojne v nekdanji Jugoslaviji
Primerjava med Bosna in Hercegovina in Vojne v nekdanji Jugoslaviji
Bosna in Hercegovina 212 odnose, medtem ko je Vojne v nekdanji Jugoslaviji 116. Saj imajo skupno 46, indeks Jaccard je 14.02% = 46 / (212 + 116).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Bosna in Hercegovina in Vojne v nekdanji Jugoslaviji. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: