Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Borovo gostüvanje

Index Borovo gostüvanje

Borovo gostüvanje (Borovo ženitovanje) je pustna prireditev, do katere »služenja« imajo pravico vaščani v Prekmurju tam, kjer se v predpustnem času v vasi ni nihče poročil.

136 odnosi: Andovci, Andrejci, Šalamenci, Šalovci, Štajerska (zvezna dežela), Šulinci, Ženavlje, Čarovnica, Čepinci, Černelavci, Beltinci, Besedilo, Beznovci, Božič, Bodonci, Bog, Bokrači, Bor (drevo), Borejci, Brezovci, Puconci, Cankova, Cerkev (zgradba), Denar, Dolenci, Dolina, Dolina, Puconci, Dolnji Slaveči, Domajinci, Domanjševci, Državna meja, Društvo, Družina, Evangeličanska Cerkev, Falus, Fokovci, Gederovci, Gerlinci, Goričko, Gorica, Puconci, Gornji Črnci, Gornji Petrovci, Gornji Senik, Gornji Slaveči, Gozd, Grad, Grad, Gradiščanska, Hiša, Ižakovci, Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine, Korovci, ..., Kovačevci, Krajna, Križevci, Gornji Petrovci, Križišče, Krog, Murska Sobota, Kruh, Kruplivnik, Kuštanovci, Kukeč, Lemerje, Lončarovci, Lucova, Mačkovci, Markišavci, Markovci, Šalovci, Martjanci, Moščanci, Moški, Monošter, Moravske Toplice, Narečje, Neradnovci, Nevesta, Noč, Nuskova, Odranci, Ogenj, Otovci, Petanjci, Plakat, Pojav, Pokrajina, Pomurski muzej Murska Sobota, Poroka, Postni čas, Poznanovci, Pravi zajec, Predanovci, Prekmurje, Prekmursko narečje, Prostor, Prva svetovna vojna, Puževci, Puconci, Pust, Pust (razločitev), Radovci, Ravensko, Rogašovci, Samostalnik, Satahovci, Selo, Moravske Toplice, Skakovci, Slovenija, Slovenska ves, Slovensko Porabje, Sotina, Središče, Moravske Toplice, Stanjevci, Strukovci, Sveti trije kralji, Teden, Tišina, Tišina, Topolovci, Trdkova, Trnje, Črenšovci, Tropovci, Vadarci, Vanča vas, Vaneča, Vas, Večeslavci, Velika noč, Verica-Ritkarovci, Vidonci, Vučja Gomila, Zenkovci, Zgodovina, 19. stoletje, 1904, 1909, 1921, 1955, 1996, 2002, 2016. Razširi indeks (86 več) »

Andovci

Andovci (madžarsko Orfalu, nemško Andelsdorf) je naselje na Madžarskem, ki spada v občino Monošter podregije Szentgotthárdi Železne županije.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Andovci · Poglej več »

Andrejci

Andrejci (madžarsko Andorhegy) so naselje v Občini Moravske Toplice.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Andrejci · Poglej več »

Šalamenci

Šalamenci so naselje v Občini Puconci.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Šalamenci · Poglej več »

Šalovci

Šalovci (madžarsko Sall, nemško Schabing) je naselje v Občini Šalovci.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Šalovci · Poglej več »

Štajerska (zvezna dežela)

Štajerska (nemško Steiermark) je zvezna dežela Avstrije.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Štajerska (zvezna dežela) · Poglej več »

Šulinci

Šulinci (madžarsko Sándorvölgy, prekmursko Šülinci) so naselje v Občini Gornji Petrovci.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Šulinci · Poglej več »

Ženavlje

Ženavlje (madžarsko Gyanafa, nemško Schönabla) so vas v Občini Gornji Petrovci.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Ženavlje · Poglej več »

Čarovnica

Johna Williama Waterhousa (olje na platnu, 1886) Čarovnice so izmišljena bitja, ki naj bi po prepričanju nekaterih imela nadnaravno moč.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Čarovnica · Poglej več »

Čepinci

Čépinci (madžarsko Kerkafő, prekmursko Čöpinci, nemško Ober-Gurkdorf) so druga najbolj severna vas v Sloveniji in spadajo v občino Šalovci.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Čepinci · Poglej več »

Černelavci

Černelavci (madžarsko Kisszombat, prekmursko Črnelavci) je naselje v Občini Murska Sobota.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Černelavci · Poglej več »

Beltinci

Beltinci (prekmurščina: Böltinci, Belatinc ali Belatincz, tudi Bellatinz /Alt/Fellsdorf) so trško naselje sredi Dolinskega v Pomurju, katerega del je tudi Prekmurje, pokrajina v SV Sloveniji.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Beltinci · Poglej več »

Besedilo

Besedilo je po slovarja slovenskega knjižnega jezika z določenimi besedami izražena misel, vendar vsako besedno sporočilo še ni besedilo.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Besedilo · Poglej več »

Beznovci

Beznovci (madžarsko Búzahely, nemško Pernstein) so naselje v Občini Puconci.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Beznovci · Poglej več »

Božič

Bôžič je tradicionalni krščanski praznik, ki ga v katoliških in protestantskih državah praznujejo 25. decembra kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Božič · Poglej več »

Bodonci

Bodonci (madžarsko Bodóhegy, prekmursko Bodounci, nemško Bodensdorf) so naselje v Občini Puconci.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Bodonci · Poglej več »

Bog

V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Bog · Poglej več »

Bokrači

Bokrači (madžarsko Bokrács, domače poimenovanje Bókreči) so naselje v občini Puconci.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Bokrači · Poglej več »

Bor (drevo)

Bor je iglasto drevo iz rodu borovcev (Pinus) v družini borovk (Pinaceae).

Novo!!: Borovo gostüvanje in Bor (drevo) · Poglej več »

Borejci

Borejci je naselje v občini Tišina.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Borejci · Poglej več »

Brezovci, Puconci

Brezovci (madžarsko Vasnyíres) so naselje v Občini Puconci.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Brezovci, Puconci · Poglej več »

Cankova

Cankova (madžarsko Vashidegkút, nemško Kaltenbrunn) je osrednje naselje Občine Cankova.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Cankova · Poglej več »

Cerkev (zgradba)

Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij. Po funkciji je lahko oratorij, kapela, župna cerkev, samostanska, pokopališka, stolna, itd. V tradicionalni krščanski arhitekturi je cerkvena notranjost pogosto strukturirana v obliki krščanskega križa. Če gledamo na tloris navpični krak križa predstavlja osrednjo ladjo s sedeži, medtem ko vodoravni krak in stičišče križa tvorita bemo in oltar. Stolpi ali kupole se pogosto dodajajo z namenom, da bi gledalca usmerili v nebesa in navdihnili številne misli in čustva pri obiskovalcih in vernikih. Sodobne cerkvene zgradbe imajo različne arhitekturne sloge in postavitve. Številne, ki so bile zasnovane za druge namene, so preuredili v cerkveno uporabo in obratno, številne prvotne cerkvene zgradbe so bile namenjene drugim uporabam. Najzgodnejša zgradba krščanske cerkve je bila hišna cerkev, ustanovljena med letoma 233 in 256. Od 11. do 14. stoletja se je po zahodni Evropi širil val gradnje velikih cerkev in manjših župnijskih cerkva.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Cerkev (zgradba) · Poglej več »

Denar

Vzorec slike izmišljene bančne kartice ATM (Automatic Teller Machine, slovensko bančni avtomat ali bankomat). Največji del svetovnega denarja obstaja le v obliki knjižnega denarja, ki se prenaša med finančnimi računalniki. Različne plastične kartice in druge naprave nudijo posameznim potrošnikom možnost, da takšen denar elektronsko nakažejo na svoje bančne račune in plačujejo iz njih brez uporabe gotovine. kralju Juriju III., v kontrastu z beračem, ki so mu odsekali noge in roke, v levem kotu. Denar je vsak predmet ali preverljiv zapis o sredstvih, ki je splošno sprejet kot plačilo za blago in storitve ter za poplačilo dolgov, na primer davkov, v določeni državi ali družbeno-ekonomskem kontekstu.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Denar · Poglej več »

Dolenci

Dolenci je ime več naselij.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Dolenci · Poglej več »

Dolina

Logarska dolina Dolina je nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini, pogosto z reko, ki teče skoznjo.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Dolina · Poglej več »

Dolina, Puconci

Dolina (madžarsko Völgyes) je naselje v Občini Puconci.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Dolina, Puconci · Poglej več »

Dolnji Slaveči

Dolnji Slaveči (madžarsko Alsócsalogány, prekmursko Dolenji Slaveči, ali Spoudnji Slaveči, nemško Unter Slabitsch) so naselje v Občini Grad.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Dolnji Slaveči · Poglej več »

Domajinci

Domajinci (madžarsko Dombalja, nemško Todtmannsdorf) so naselje v Občini Cankova.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Domajinci · Poglej več »

Domanjševci

Domanjševci (madžarsko Domonkosfa) je naselje s pretežno madžarskim prebivalstvom v Sloveniji v Občini Šalovci.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Domanjševci · Poglej več »

Državna meja

Označena mejna črta na Starem Ljubelju Državna meja je črta, ki določa mejo teritorialnega območja jurisdikcije neke države.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Državna meja · Poglej več »

Društvo

Društvo je neprofitna in nevladna organizacija civilne družbe.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Društvo · Poglej več »

Družina

Jožef Tominc - ''Pietro Stanislao Parisi z družino'' Družina je osnovna enota človeške družbe, čeprav jo v širšem smislu poznamo tudi v živalskem svetu, in je skupnost članov, ki jih vežejo bivanjske, prijateljske ali sorodstvene vezi.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Družina · Poglej več »

Evangeličanska Cerkev

Evangeličanska Cerkev je protestantska Cerkev, ki izhaja neposredno iz reformacijskega gibanja, ki ga je sprožil Martin Luther.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Evangeličanska Cerkev · Poglej več »

Falus

Falus je penis (zlasti v pokončnem položaju), predmet, ki spominja na penis, ali mimetična slika pokončnega penisa.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Falus · Poglej več »

Fokovci

Fokovci (madžarsko Úrdomb) so naselje v Občini Moravske Toplice.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Fokovci · Poglej več »

Gederovci

Gederovci so naselje v občini Tišina.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Gederovci · Poglej več »

Gerlinci

Gerlinci (madžarsko: Görhegy nemško Jörgelsdorf prekmursko Göronci) so naselje v Občini Cankova.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Gerlinci · Poglej več »

Goričko

Položaj Goričkega v Sloveniji Goríčko je gričevnata pokrajina v skrajni severovzhodni Sloveniji ob tromeji z Avstrijo in Madžarsko med Muro in Rabo.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Goričko · Poglej več »

Gorica, Puconci

Górica je gručasta in deloma obcestna vas v Občini Puconci, ter sedež Krajevne skupnosti Gorica.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Gorica, Puconci · Poglej več »

Gornji Črnci

Gornji Črnci (madžarsko Királyszék, nemško Konradsdorf) so naselje v Občini Cankova.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Gornji Črnci · Poglej več »

Gornji Petrovci

Gornji Petrovci (madžarsko Péterhegy, prekmursko Gorenji Petrovci) so naselje na severovzhodnem Goričkem in središče Občine Gornji Petrovci.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Gornji Petrovci · Poglej več »

Gornji Senik

Gornji Senik (madžarsko Felsőszölnök, nemško Oberzemming, latinsko Zelnuk Superior) je naselje v Slovenskem Porabju v Občini Monošter, Madžarska.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Gornji Senik · Poglej več »

Gornji Slaveči

Gornji Slaveči so naselje v Občini Kuzma.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Gornji Slaveči · Poglej več »

Gozd

Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Gozd · Poglej več »

Grad, Grad

Grad, do leta 1952 Gornja Léndava, (madžarsko Felsőlendva, nemško Oberlindau, staro prekmursko ime je Gorenja Lendava) je razloženo naselje z gručastim jedrom v dolini Gračkega potoka v Občini Grad.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Grad, Grad · Poglej več »

Gradiščanska

Gradiščanska (Burgenland, Gradišće, gradiščansko: Gradišće, prekmursko: Gradišče, Várvidék, slovaško/Hradsko) je zvezna dežela Avstrije, ki se razprostira ob celotni meji z Madžarsko, meji še na Štajersko in Spodnjo Avstrijo, na skrajnih koncih pa se dotika Slovenije (Prekmurja oz. Goričkega) na jugu in Slovaške na severu.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Gradiščanska · Poglej več »

Hiša

Domžalah dolini Besnice Hiša je enodelna stanovanjska stavba.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Hiša · Poglej več »

Ižakovci

Ižakovci so naselje v Občini Beltinci.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Ižakovci · Poglej več »

Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine

Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine je javna služba po 98.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine · Poglej več »

Korovci

Korovci (madžarsko Károlyfa, prekmursko Korouvci, nekoč Koroušci, nemški Karlsdorf) so naselje v Občini Cankova.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Korovci · Poglej več »

Kovačevci

Kovačevci (madžarsko Vaskovácsi, nekoč Vendkovácsi, prekmursko Kovačovci) so naselje v Občini Grad.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Kovačevci · Poglej več »

Krajna

Krajna je lahko.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Krajna · Poglej več »

Križevci, Gornji Petrovci

Kríževci (madžarsko Tótkeresztúr) so vas na severovzhodu Goričkega in hkrati tudi krajevna skupnost v Občini Gornji Petrovci.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Križevci, Gornji Petrovci · Poglej več »

Križišče

Križišče je prometna površina, ki nastane s križanjem ali združitvijo dveh ali več cest v isti ravnini.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Križišče · Poglej več »

Krog, Murska Sobota

Krog (madžarsko Korong, nemško Kroth, prekmursko Kroug) je gručasto obmestno naselje na Ravenskem na levem bregu Mure med potokoma Dobel na severu in Mokoš na jugu v Občini Murska Sobota.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Krog, Murska Sobota · Poglej več »

Kruh

Kruh je osnovno živilo, spečeno iz testa, zamesenega najmanj iz moke, vode in vzhajalnega sredstva, navadno kvasa.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Kruh · Poglej več »

Kruplivnik

Kruplivnik (madžarsko Vaskorpád) je naselje v Občini Grad.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Kruplivnik · Poglej več »

Kuštanovci

Kuštanovci (madžarsko Gesztenyés, prekmursko Küštanovci) so naselje v Občini Puconci.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Kuštanovci · Poglej več »

Kukeč

Kukeč (madžarsko Újkökényes, prekmursko Kükeč, nekoč Kükečko) je naselje v Občini Gornji Petrovci.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Kukeč · Poglej več »

Lemerje

Lemerje (madžarsko Nyíreslehomér, prekmursko Lömergje, nekoč Lehomérje, nemško Sankt Margita) je naselje v Občini Puconci.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Lemerje · Poglej več »

Lončarovci

Lončarovci (madžarsko Gerőháza, prekmursko nekoč Lančarovci, Gerenčerovci) so naselje v Občini Moravske Toplice.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Lončarovci · Poglej več »

Lucova

Lucova (madžarsko Lakháza, prekmursko Lücova, nekoč Lücovska ves) je naselje v Občini Gornji Petrovci.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Lucova · Poglej več »

Mačkovci

Mačkovci (madžarsko Mátyásdomb, nemško Wallbach) so naselje v Občini Puconci.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Mačkovci · Poglej več »

Markišavci

Markišavci (madžarsko Márkusháza, prekmursko Markiševci, nekoč Markoševci, ali Markušovci) so naselje v Občini Murska Sobota.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Markišavci · Poglej več »

Markovci, Šalovci

Markovci so razloženo naselje v Občini Šalovci, v zgornjem delu idilične, nekoliko širše doline potoka Velike Krke.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Markovci, Šalovci · Poglej več »

Martjanci

Martjanci (madžarsko Mártonhely, prekmursko Merčonci ali Marčanci), po domače tudi Marčanci ali Merčanci, je naselje na severozahodnem koncu Prekmurja ob državni cesti Murska Sobota - Moravske Toplice v Občini Moravske Toplice.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Martjanci · Poglej več »

Moščanci

Moščanci (madžarsko Musznya, nemško Mostre) so naselje v Občini Puconci.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Moščanci · Poglej več »

Moški

Moški akt Moški je odrasla oseba moškega spola.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Moški · Poglej več »

Monošter

Monošter (madžarsko Szentgotthárd, nemško St. Gotthard) je mesto z 8881 prebivalci (2010) ob sotočju rek Rabe in Lapinč na skrajnem zahodu Madžarske tik ob meji z Avstrijo 23 kilometrov vzhodno od Fürstenfelda in okrog 10 km severno od meje s Slovenijo na Goričkem.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Monošter · Poglej več »

Moravske Toplice

Moravske Toplice (madžarsko Alsómarác, nekoč Moravci) so naselje, središče občine Moravske Toplice.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Moravske Toplice · Poglej več »

Narečje

Narečje ali s tujko dialekt (iz gr. dialektos) je jezikovna zvrst, ki jo uporablja poljubno število govorcev na določenem ozemlju.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Narečje · Poglej več »

Neradnovci

Neradnovci (madžarsko Nádorfa) so naselje v Občini Gornji Petrovci.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Neradnovci · Poglej več »

Nevesta

Nevesta v značilni obleki (1929) Nevesta je dekle ali ženska, ki z obredom poroke vstopa v zakonsko zvezo.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Nevesta · Poglej več »

Noč

Sestavljena satelitska slika Zemlje ponoči Ljubljane Luka Koper ponoči Nóč je čas (perioda), v katerem je Sonce navidezno pod krajevnim obzorjem.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Noč · Poglej več »

Nuskova

Nuskova (madžarsko Diósfalva, prekmursko nekoč Noskova, nemško Rotterberg, ali Rottenberg) je naselje v Občini Rogašovci.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Nuskova · Poglej več »

Odranci

Odranci (madžarsko Adorjánfalva) so gručasto naselje, največje na Dolinskem in sedež istoimenske občine.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Odranci · Poglej več »

Ogenj

Goreča vžigalica Požarni trikotnik Gozdni požar Ôgenj je hitra oksidacija materiala v kemijskem procesu zgorevanja, ki sprošča toploto, svetlobo in različne proizvode kemijskih reakcij.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Ogenj · Poglej več »

Otovci

Otovci (madžarsko Ottóháza) so naselje v Občini Puconci.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Otovci · Poglej več »

Petanjci

Petanjci je naselje v Občini Tišina.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Petanjci · Poglej več »

Plakat

''Političnopropagandni plakat iz leta 1949'' Plakát ali lepák je velik kos papirja, ki visi na zidu ali drugi površini.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Plakat · Poglej več »

Pojav

Pojáv je strokovni izraz za opazovani dogodek.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Pojav · Poglej več »

Pokrajina

Pokrájina je v geografskem smislu del Zemljinega površja, ki ima glede na prepletanje geografskih pojavov, prvin in součinkovanje geografskih dejavnikov svojski značaj, videz, po katerem se razlikuje od okolice.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Pokrajina · Poglej več »

Pomurski muzej Murska Sobota

Pokrajinski muzej v Murskosoboškem gradu Pomurski muzej Murska Sobota je eden izmed pokrajinskih muzejev v Sloveniji.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Pomurski muzej Murska Sobota · Poglej več »

Poroka

Edmund Blair Leighton: Podpis Poroka ali sklenitev zakonske zveze je zakonsko dejanje in svečan obred, ko dva človeka – partnerja – postaneta zakonca.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Poroka · Poglej več »

Postni čas

Pôstni čàs (tudi véliki pôst) je v krščanstvu obdobje priprave na največji krščanski praznik - veliko noč.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Postni čas · Poglej več »

Poznanovci

Poznanovci (madžarsko Pálhegy, prekmursko nekoč Posnanovci) so naselje v Občini Puconci.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Poznanovci · Poglej več »

Pravi zajec

Pravi zajci (znanstveno ime Lepus) poseljujejo Evrazijo, večino Afrike in Severno Ameriko.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Pravi zajec · Poglej več »

Predanovci

Predanovci (madžarsko Rónafő) so naselje v Občini Puconci.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Predanovci · Poglej več »

Prekmurje

Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Prekmurje · Poglej več »

Prekmursko narečje

Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Prekmursko narečje · Poglej več »

Prostor

Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Prostor · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Puževci

Puževci (madžarsko Pálmafa, prekmursko Pužavci) so naselje v Občini Puconci.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Puževci · Poglej več »

Puconci

Puconci (madžarsko Battyánd, prekmursko Püconci) so naselje v Občini Puconci.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Puconci · Poglej več »

Pust

Pust (pustni teden) je čas, ko se napravimo v pustno šemo, maškaro.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Pust · Poglej več »

Pust (razločitev)

Pust je lahko.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Pust (razločitev) · Poglej več »

Radovci

Radovci je ime več naselij.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Radovci · Poglej več »

Ravensko

Ravnina pri Markišavcih Obnovljena tradicionalna kmečka hiša v Sodišincih Ravensko je ravninski del Prekmurja v Vzhodni Sloveniji na levem bregu reke Mure.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Ravensko · Poglej več »

Rogašovci

Rogašovci so naselje v občini Rogašovci.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Rogašovci · Poglej več »

Samostalnik

Samostalnik (substantiv) je besedna vrsta, ki poimenuje osebe, živali, rastline, predmete in pojme.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Samostalnik · Poglej več »

Satahovci

Satahovci (madžarsko Muraszentes, nekoč prekmursko Svetahovci) so obcestno naselje z gručastim jedrom v Občini Murska Sobota.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Satahovci · Poglej več »

Selo, Moravske Toplice

Selo (madžarsko Nagytótlak, prekmursko nekoč Selanci) je naselje v Občini Moravske Toplice.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Selo, Moravske Toplice · Poglej več »

Skakovci

Skakovci (madžarsko Szécsényfa, prekmursko nekoč Skokovci, nemško Skakofzen) so naselje v Občini Cankova.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Skakovci · Poglej več »

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Slovenija · Poglej več »

Slovenska ves

Slovenska ves Slovenska ves (madžarsko Rábatótfalu, nemško Windischdorf, latinsko Villa Sclavorum) je naselje na Madžarskem, ki spada v občino Monošter.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Slovenska ves · Poglej več »

Slovensko Porabje

Slovensko Porabje je del skrajnega zahoda Madžarske (v Železni županiji), kjer živi slovenska manjšina (po neuradnih ocenah med 5000) Porabskih Slovencev.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Slovensko Porabje · Poglej več »

Sotina

Sotina je naselje v Občini Rogašovci.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Sotina · Poglej več »

Središče, Moravske Toplice

Središče (madžarsko Szerdahely) je naselje v Občini Moravske Toplice.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Središče, Moravske Toplice · Poglej več »

Stanjevci

Stanjevci (madžarsko Kerkaszabadhegy, nemško Perchtenstein) so naselje v Občini Gornji Petrovci.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Stanjevci · Poglej več »

Strukovci

Strukovci (madžarsko Sűrűház) so naselje v Občini Puconci.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Strukovci · Poglej več »

Sveti trije kralji

Sveti trije kralji Sveti trije kralji, tudi Trije modreci, so bili neobičajni tujci, ki so po krščanski zgodbi prišli od daleč, da bi se poklonili novorojencu Jezusu.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Sveti trije kralji · Poglej več »

Teden

Téden je časovna enota, daljša od dneva in krajša od meseca.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Teden · Poglej več »

Tišina, Tišina

Tišina je naselje v istoimenski Občini Tišina.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Tišina, Tišina · Poglej več »

Topolovci

Topolovci (madžarsko Jegenyés, prekmursko Topolouvci, nemško Topolschitz) so naselje v Občini Cankova.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Topolovci · Poglej več »

Trdkova

Trdkova je razloženo naselje v Občini Kuzma.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Trdkova · Poglej več »

Trnje, Črenšovci

Trnje (madžarsko Tüskeszer) je naselje v Občini Črenšovci.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Trnje, Črenšovci · Poglej več »

Tropovci

Tropovci so naselje v Občini Tišina.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Tropovci · Poglej več »

Vadarci

Vadarci (madžarsko Tiborfa, staro prekmursko ime je Tivadarovci) so naselje v Občini Puconci.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Vadarci · Poglej več »

Vanča vas

Vanča vas je naselje v Občini Tišina.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Vanča vas · Poglej več »

Vaneča

Vaneča (madžarsko Vaslak, prekmursko Vaneče, nemško Wanesch) je naselje v Občini Puconci.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Vaneča · Poglej več »

Vas

Vas Tihaboj v Sloveniji Vas je podeželsko naselje, ki je izrazito agrarnega značaja ter nima pomembnejših upravnih, političnih,...

Novo!!: Borovo gostüvanje in Vas · Poglej več »

Večeslavci

Večeslavci so naselje v Občini Rogašovci.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Večeslavci · Poglej več »

Velika noč

Kip vstalega Kristusa, kakršnega v slovenskih krajih nosijo na čelu vstajenskih procesij Velika noč (Vuzem) je najpomembnejši krščanski praznik.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Velika noč · Poglej več »

Verica-Ritkarovci

Verica-Ritkarovci Verica-Ritkarovci (madžarsko Kétvölgy, nemško Perbisch und Riegersdorf, latinsko Perbese et Mechnuk) je naselje na Madžarskem, ki spada v občino Monošter.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Verica-Ritkarovci · Poglej več »

Vidonci

Vidonci (madžarsko Vidorlak) so naselje v Občini Grad.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Vidonci · Poglej več »

Vučja Gomila

Vučja Gomila (madžarsko Zsidahegy) je naselje v Občini Moravske Toplice.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Vučja Gomila · Poglej več »

Zenkovci

Zenkovci (madžarsko Zoltánháza, prekmursko nekoč Zanjkovci, nemško Zelting) so naselje v Občini Puconci.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Zenkovci · Poglej več »

Zgodovina

Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.

Novo!!: Borovo gostüvanje in Zgodovina · Poglej več »

19. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.

Novo!!: Borovo gostüvanje in 19. stoletje · Poglej več »

1904

1904 (MCMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Borovo gostüvanje in 1904 · Poglej več »

1909

1909 (MCMIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Borovo gostüvanje in 1909 · Poglej več »

1921

1921 (MCMXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Borovo gostüvanje in 1921 · Poglej več »

1955

1955 (MCMLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Borovo gostüvanje in 1955 · Poglej več »

1996

1996 (MCMXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Borovo gostüvanje in 1996 · Poglej več »

2002

2002 (MMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Borovo gostüvanje in 2002 · Poglej več »

2016

2016 (MMXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Borovo gostüvanje in 2016 · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »