Kazalo
35 odnosi: Antična Grčija, Barok, Delo, Evropa, Gibanje, Glasba, Glasbilo, Impresionizem, Izpeljanka, Joseph Haydn, Klasična glasba, Kultura, Ludwig van Beethoven, Luigi Boccherini, Luigi Cherubini, Mikene, Moda, Muzikolog, Načelo, Narod, Okus, Pisatelj, Romantika, Sopomenka, Starorimska civilizacija, Umetnost, Ustava, Wolfgang Amadeus Mozart, Zgodovina, 15. stoletje pr. n. št., 19. stoletje, 200, 320. pr. n. št., 4. stoletje, 450. pr. n. št..
Antična Grčija
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.
Poglej Klasika in Antična Grčija
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Poglej Klasika in Barok
Delo
Delo je zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje rezultatov.
Poglej Klasika in Delo
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Klasika in Evropa
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Klasika in Gibanje
Glasba
Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov.
Poglej Klasika in Glasba
Glasbilo
Glasbílo oziroma glásbeni instrumènt je priprava za izvajanje glasbe.
Poglej Klasika in Glasbilo
Impresionizem
Impresionizem je umetniška smer, ki se je pojavila v evropski umetnosti v drugi polovici 19. stoletja.
Poglej Klasika in Impresionizem
Izpeljanka
Izpeljanke so vrsta tvorjenk, ki nastane tako, da enodelni (zloženi ali nezloženi) besedotvorni podstavi dodamo priponsko ali poponsko obrazilo (rož-ica, udariti se).
Poglej Klasika in Izpeljanka
Joseph Haydn
Franz Joseph Haydn, avstrijski skladatelj, * 31. marec 1732, Rohrau, Gradiščanska, Avstrija, † 31. maj 1809, Gumpendorf, Dunaj.
Poglej Klasika in Joseph Haydn
Klasična glasba
Klasična glasba (tudi klasika) je pojem, s katerim označujemo vsa slogovna obdobja od renesanse dalje.
Poglej Klasika in Klasična glasba
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Poglej Klasika in Kultura
Ludwig van Beethoven
Ludwig van Beethoven, nemški skladatelj, * 16. december 1770, Bonn, Nemčija, † 26. marec 1827, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo.
Poglej Klasika in Ludwig van Beethoven
Luigi Boccherini
Luigi Boccherini, italijanski skladatelj in violončelist, * 19. februar 1743, Lucca, † 28. maj 1805, Boccherini je skladatelj klasicističnega obdobja, najbolj pa je poznan po menuetu iz enega njegovih godalnih kvartetov in po koncertu za violončelo in orkester v B duru (G 482).
Poglej Klasika in Luigi Boccherini
Luigi Cherubini
Luigi Cherubini, italijanski skladatelj, * 14. september 1760, Firence, † 15. marec 1842, Pariz.
Poglej Klasika in Luigi Cherubini
Mikene
Mikene (grško Μυκῆναι Mykēnai), (angleško Mycenae) so arheološko najdišče v Grčiji, okoli 90 km jugozahodno od Aten na severovzhodnem delu polotoka Peloponeza.
Poglej Klasika in Mikene
Moda
Móda (latinsko modus – način, pravilo, mera, meja) pomeni način življenja v določenem času in prostoru.
Poglej Klasika in Moda
Muzikolog
Muzikológ je oseba, ki deluje na področju muzikologije.
Poglej Klasika in Muzikolog
Načelo
Načêlo ali princíp je zakon ali pravilo, ki mora biti, oziroma po navadi iz katerega mora slediti, ali naj bi sledilo, oziroma je neizogibna posledica nečesa, na primer zakonov narave ali načina, po katerem je izdelana naprava ali stroj.
Poglej Klasika in Načelo
Narod
Národ je sociološki izraz, s katerim označimo skupino ljudi, ki ima skupno identiteteto, občutek pripadnosti.
Poglej Klasika in Narod
Okus
Okús je vrsta in rezultat neposredne kemorecepcije in je eden od petih tradicionalnih čutov.
Poglej Klasika in Okus
Pisatelj
Ernesta Hemingwayja iz leta 1939. Pisátelj je človek, ki piše romane, povesti, novele.
Poglej Klasika in Pisatelj
Romantika
C.D. Friedrich, ''Popotnik nad morjem oblakov'', 1817–1818 Romántika je umetnostno obdobje v Evropi, ki se je razvilo iz predromantike konec 18.
Poglej Klasika in Romantika
Sopomenka
Sòpoménka (soznáčnica, sinoním ali soznáčica) je beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda.
Poglej Klasika in Sopomenka
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Klasika in Starorimska civilizacija
Umetnost
Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.
Poglej Klasika in Umetnost
Ustava
Ustava je najvišji splošni akt, s katerim država predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve.
Poglej Klasika in Ustava
Wolfgang Amadeus Mozart
Wolfgang Amadeus Mozart (27. januar 17565. december 1791) je bil ploden in vpliven skladatelj klasičnega obdobja.
Poglej Klasika in Wolfgang Amadeus Mozart
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Klasika in Zgodovina
15. stoletje pr. n. št.
Petnajsto stoletje pr.
Poglej Klasika in 15. stoletje pr. n. št.
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Klasika in 19. stoletje
200
200 (CC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Klasika in 200
320. pr. n. št.
320.
Poglej Klasika in 320. pr. n. št.
4. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 1. stoletje | 2. stoletje | 3. stoletje | 4.
Poglej Klasika in 4. stoletje
450. pr. n. št.
450.
Poglej Klasika in 450. pr. n. št.