Podobnosti med Boleslav II. Poljski in Přemyslidi
Boleslav II. Poljski in Přemyslidi še 11 stvari v skupni (v Unijapedija): Šlezija, Češka (zgodovinska dežela), Baltsko morje, Gniezno, Henrik IV. Nemški, Krona kraljevine Poljske, Ogrska, Pjasti, Sveto rimsko cesarstvo, Vratislav II., Vroclav.
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Šlezija in Boleslav II. Poljski · Šlezija in Přemyslidi ·
Češka (zgodovinska dežela)
Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.
Boleslav II. Poljski in Češka (zgodovinska dežela) · Přemyslidi in Češka (zgodovinska dežela) ·
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Baltsko morje in Boleslav II. Poljski · Baltsko morje in Přemyslidi ·
Gniezno
Gniezno (Gnesen, Gnesna) je mesto v osrednjii zahodni Poljski okoli 50 km vzhodno od Poznanja.
Boleslav II. Poljski in Gniezno · Gniezno in Přemyslidi ·
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.
Boleslav II. Poljski in Henrik IV. Nemški · Henrik IV. Nemški in Přemyslidi ·
Krona kraljevine Poljske
Krona kraljevine Poljske (poljsko Korona Królestwa Polskiego, latinsko Corona Regni Poloniae), skrajšano Poljska krona ali Kraljevina Poljska, pogovorno Krona, je ime zgodovinskih poznosrednjeveških ozemelj v domeni poljskega kralja, vključno s samo Kraljevino Poljsko.
Boleslav II. Poljski in Krona kraljevine Poljske · Krona kraljevine Poljske in Přemyslidi ·
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Boleslav II. Poljski in Ogrska · Ogrska in Přemyslidi ·
Pjasti
Pjasti (poljsko Piastowie) so bili prva poljska vladarska dinastija.
Boleslav II. Poljski in Pjasti · Pjasti in Přemyslidi ·
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Boleslav II. Poljski in Sveto rimsko cesarstvo · Přemyslidi in Sveto rimsko cesarstvo ·
Vratislav II.
Vratislav II. iz dinastije Přemyslidov je bil češki vojvoda in prvi češki kralj, * okoli 1032, † 14. januar 1092.
Boleslav II. Poljski in Vratislav II. · Přemyslidi in Vratislav II. ·
Vroclav
Vroclav na Poljskem Mestna hiša v Vroclavu Osrednji mestni trg Vroclav Vroclav (šlezijsko in) je največje mesto in zgodovinska prestolnica Šlezije na Poljskem (do 1945 v Nemčiji) in rečno pristanišče na reki Odri.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Boleslav II. Poljski in Přemyslidi imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Boleslav II. Poljski in Přemyslidi
Primerjava med Boleslav II. Poljski in Přemyslidi
Boleslav II. Poljski 38 odnose, medtem ko je Přemyslidi 118. Saj imajo skupno 11, indeks Jaccard je 7.05% = 11 / (38 + 118).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Boleslav II. Poljski in Přemyslidi. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: