Bojarji in Hunyadi

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Bojarji in Hunyadi

Bojarji vs. Hunyadi

Ruski bojarji Bojárji (ednina боя́рин, ženska oblika боя́рыня) so bili plemiči na ruskem dvoru od 10. do 17. stoletja, na vrhuncu moči zlasti v 15. in 16. stoletju. Hunyadi so bili v 15. stoletju ena od najmočnejših plemiških družin v Ogrskem kraljestvu. Njen član Matija Korvin je bil od leta 1458 do 1490 kralj Ogrske, od leta 1469 do 1490 kralj Češke, ki je vladal na Moravskem, Spodnji in Gornji Lužici in Šleziji, in od leta 1487 do 1490 vojvoda Avstrije. Njegov nezakonski sin Ivan Korvin je od leta 1485 do 1501 vladal v vojvodini Opava in od leta 1485 do 1490 v petih šlezijskih vojvodinah (Bytom, Głubczyce, Loslau, Racibórz in Tost). Na družinskem grbu je bil upodobljen vran z zlatim prstanom v kljunu. Ustanovitelj rodbine je bil Vojk Hunyadi, ki je od ogrskega kralja Sigismunda Luksemburškega leta 1409 dobil v posest grad Hunyadi v sedanji Hunedoari v Romuniji, po katerem je dobil priimek. Njegova narodnost je še vedno predmet razprav. Nekateri sodobni zgodovinarji trdijo, da je bil Vlah ali Romun, knez ali bojar iz Vlaške ali Transilvanije. Drugi ga opisujejo kot kumanskega ali slovanskega plemiča. Sodobne raziskave kažejo, da se je Vojk preselil iz Vlaške v Transilvanijo. Njegovega najstarejšega sina Ivana (Jánosa) Hunyadija so njegovi sodobniki pogosto imenovali Vlah. János Hunyadi, ki je bil talentiran vojaški poveljnik, je prvi v družini dobil status pravi baron kraljestva. Leta 1439 je bil imenovan za bana Severinske banovine in leta 1441 za vojvodo Transilvanije. Leta 1452 so mu podelili tudi naslov večnega (dednega) grofa Beszterce (zdaj Bistrița, Romunija), ki je bil prvi dedni naslov v Ogrskem kraljestvu. Ob smrti je posedoval veliko posesti po celem Ogrskem kraljestvu. Njeva slava in vojna sreča sta bila vzrok, da so njegovega sina Matijo Korvina leta 1458 izvolili za ogrskega kralja. Matija Korvin je vladal na Moravskem, v Avstriji in Šleziji in sosednjih pokrajinah. Poskušal je ustanoviti dinastijo in za prestolonaslednika imenoval svojega nezakonskega sina Ivana Korvina. Njegov načrt je spodletel. Ivan je po očetovi smrti leta 1490 obdržal samo vojvodino Opava in nekaj družinskih posesti na Ogrskem. Ivanov sin Krištof Korvin je bil zadnji moški član družine. Pri šestih letih je umrl. V otroštvu je umrla tudi njegova edina sestra Elizabeta in družina je izumrla.