Bohemond I. Antiohijski in Godfrej Bouillonski

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Bohemond I. Antiohijski in Godfrej Bouillonski

Bohemond I. Antiohijski vs. Godfrej Bouillonski

Bohemond I, tudi Bohemund, Boemund ali Boamund, normanski plemič, knez Taranta in Antiohije, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1054, San Marco Argentano, Italija - † 3. marec 1111, Canosa di Puglia, Italija. Godfrej Bouillonski, flandrijski plemič in vojak, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1060, Boulogne-sur-Mer, Francija, † 18. julij 1100, Jeruzalem, Jeruzalemsko kraljestvo.

Albert iz Aachna

Albert iz Aachna (francosko: Albert d'Aix, latinsko: Albericus ali Albertus Aquensis), kanonik in kustos katedrale v Aachnu in kronist prve križarske vojne iz 12.

Albert iz Aachna in Bohemond I. Antiohijski · Albert iz Aachna in Godfrej Bouillonski · Poglej več »

Aleksej I. Komnen

Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.

Aleksej I. Komnen in Bohemond I. Antiohijski · Aleksej I. Komnen in Godfrej Bouillonski · Poglej več »

Anatolija

Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.

Anatolija in Bohemond I. Antiohijski · Anatolija in Godfrej Bouillonski · Poglej več »

Antiohija

Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.

Antiohija in Bohemond I. Antiohijski · Antiohija in Godfrej Bouillonski · Poglej več »

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Bizantinsko cesarstvo in Bohemond I. Antiohijski · Bizantinsko cesarstvo in Godfrej Bouillonski · Poglej več »

Gesta Francorum

Gesta Francorum (Dejanja Frankov) s polnim naslovom De Gesta Francorum et aliorum Hierosolimitanorum (Dejanja Frankov in drugih romarjev v Jeruzalem) je latinska kronika prve križarske vojne, ki je bila napisana leta 1100 ali 1101.

Bohemond I. Antiohijski in Gesta Francorum · Gesta Francorum in Godfrej Bouillonski · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Bohemond I. Antiohijski in Italija · Godfrej Bouillonski in Italija · Poglej več »

Jadransko morje

NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.

Bohemond I. Antiohijski in Jadransko morje · Godfrej Bouillonski in Jadransko morje · Poglej več »

Jeruzalem

Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.

Bohemond I. Antiohijski in Jeruzalem · Godfrej Bouillonski in Jeruzalem · Poglej več »

Kerboga

Kerboga (arabsko: كربغا, turško: Kürboğa), slaven seldžuški vojskovodja, med prvo križarsko vojno atabeg Mosula.

Bohemond I. Antiohijski in Kerboga · Godfrej Bouillonski in Kerboga · Poglej več »

Kilikija

Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.

Bohemond I. Antiohijski in Kilikija · Godfrej Bouillonski in Kilikija · Poglej več »

Kneževina Antiohija

Kneževina Antiohija in druge države na Bližnjem vzhodu leta 1135 Kneževina Antiohija (1098–1268), križarska država, ki so jo ustanovili križarji med prvo križarsko vojno.

Bohemond I. Antiohijski in Kneževina Antiohija · Godfrej Bouillonski in Kneževina Antiohija · Poglej več »

Normani

12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.

Bohemond I. Antiohijski in Normani · Godfrej Bouillonski in Normani · Poglej več »

Papež

Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).

Bohemond I. Antiohijski in Papež · Godfrej Bouillonski in Papež · Poglej več »

Papež Gregor VII.

Gregor VII. (Gregorius VII, papež Rimskokatoliške cerkve, benediktinski redovnik in svetnik; * 1020 ali 1025 Soana (Grofija Aldobrandeschi, danes Sovana, Italija), † 25. maj 1085 Salerno (Sicilsko kraljestvo, danes Italija).

Bohemond I. Antiohijski in Papež Gregor VII. · Godfrej Bouillonski in Papež Gregor VII. · Poglej več »

Papež Urban II.

Urban II., papež Rimskokatoliške cerkve; * okoli 1042 Châtillon-sur-Marne (Champagne, Francosko kraljestvo; † 29. julij 1099 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).

Bohemond I. Antiohijski in Papež Urban II. · Godfrej Bouillonski in Papež Urban II. · Poglej več »

Patriarh

Patriarh (grško.

Bohemond I. Antiohijski in Patriarh · Godfrej Bouillonski in Patriarh · Poglej več »

Prva križarska vojna

Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.

Bohemond I. Antiohijski in Prva križarska vojna · Godfrej Bouillonski in Prva križarska vojna · Poglej več »

Rajmond IV. Touluški

Rajmond IV. Touluški (francosko Raymond IV. de Toulouse, včasih tudi Raymond de Saint-Gilles), grof Toulousa, vojvoda Narbone in mejni grof Provanse, eden od voditeljev prvega križarskega pohoda, * 1041 ali 1042, † 1105. Rajmond je bil sin Ponsa Touluškega in Almodise Lamarške. Naslov saint-gilleskega grofa je podedoval po očetu, naslov mejnega grofa Provanse pa je dobil leta 1094 po smrti Viljema Bertranda Provansalskega. Bil je trikrat poročen in dvakrat izobčen iz cerkve, ker se je poročil s svojo sestrično, s katero je imel sina Bertranda. Druga žena Matilda je bila hči sicilskega vladarja Rogerija I. Tretja žena Elvira je bila nezakonska hči kastiljskega kralja Alfonza VI., s katerim se je boril proti Mavrom. Na romanju v Jeruzalemu je bil že pred letom 1096. Na poziv papeža Urbana II. se je leta 1096 med prvimi pridružil križarski vojski. Udeležil se je vseh velikih bitk in obleganja Jeruzalema. Po zasedbi Jeruzalema so mu ponudili jeruzalemsko krono, vendar jo je odklonil.

Bohemond I. Antiohijski in Rajmond IV. Touluški · Godfrej Bouillonski in Rajmond IV. Touluški · Poglej več »

Rim

Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.

Bohemond I. Antiohijski in Rim · Godfrej Bouillonski in Rim · Poglej več »

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Bohemond I. Antiohijski in Sveto rimsko cesarstvo · Godfrej Bouillonski in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Tankred Galilejski

Tankred Hautevillski (italijansko Tancredi d'Altavilla) je bil normanski plemič, eden od vodij prvega križarskega pohoda in od leta 1099 do 1101 in ponovno od 1109 do 1112 regent Kneževine Antiohije in galiljejski knez, * 1072, † 5. ali 12. december 1112, Kneževina Antiohija.

Bohemond I. Antiohijski in Tankred Galilejski · Godfrej Bouillonski in Tankred Galilejski · Poglej več »

Vojvoda

Vojvoda je titula suverenega vladarja evropske vojvodine.

Bohemond I. Antiohijski in Vojvoda · Godfrej Bouillonski in Vojvoda · Poglej več »