Podobnosti med Bohemond I. Antiohijski in Zgodovina Rimskega cesarstva
Bohemond I. Antiohijski in Zgodovina Rimskega cesarstva še 24 stvari v skupni (v Unijapedija): Aleksej I. Komnen, Anatolija, Antiohija, Apulija, Beneška republika, Bizantinsko cesarstvo, Danišmendi, Devolska pogodba, Evfrat, Genovska republika, Grčija, Jadransko morje, Jeruzalem, Kalabrija, Kilikija, Normani, Otranto, Papež, Papež Urban II., Patriarh, Robert Guiscard, Rogerij II. Sicilski, Solun, Sveto rimsko cesarstvo.
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Aleksej I. Komnen in Bohemond I. Antiohijski · Aleksej I. Komnen in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Anatolija in Bohemond I. Antiohijski · Anatolija in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Antiohija in Bohemond I. Antiohijski · Antiohija in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Apulija
Apúlija (italijansko Puglia, tudi Puglie) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Apulija in Bohemond I. Antiohijski · Apulija in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Beneška republika in Bohemond I. Antiohijski · Beneška republika in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Bizantinsko cesarstvo in Bohemond I. Antiohijski · Bizantinsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Danišmendi
obleganjem Nikeja Danišmendi so bili vladarska dinastija Oguških Turkov, ki je v 11. in 12. stoletju vladala v severnem in vzhodnem delu osrednje Anatolije.
Bohemond I. Antiohijski in Danišmendi · Danišmendi in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Devolska pogodba
Devolska pogodba je bila pogodba, ki sta jo leta 1108 podpisala Bohemond I. Antiohijski in cesar Bizantinskega cesarstva Aleksej I. Komnen.
Bohemond I. Antiohijski in Devolska pogodba · Devolska pogodba in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Evfrat
Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.
Bohemond I. Antiohijski in Evfrat · Evfrat in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Genovska republika
Genovska republika (ligursko: Repúbbrica de Zêna) je bila neodvisna država v Liguriji na severozahodni obali Apeninskega polotoka (1005–1797), Korziki (1347–1768) in številnih drugih ozemljih v Sredozemlju.
Bohemond I. Antiohijski in Genovska republika · Genovska republika in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Bohemond I. Antiohijski in Grčija · Grčija in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Bohemond I. Antiohijski in Jadransko morje · Jadransko morje in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Jeruzalem
Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.
Bohemond I. Antiohijski in Jeruzalem · Jeruzalem in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Kalabrija
Kalabrija (kalabrijsko Calabbria, grško-kalabrijsko Kalavrìa, arbereško Kalabrì) je polotok na jugu Italije oz.
Bohemond I. Antiohijski in Kalabrija · Kalabrija in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Kilikija
Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.
Bohemond I. Antiohijski in Kilikija · Kilikija in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Bohemond I. Antiohijski in Normani · Normani in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Otranto
Otranto je mesto in občina v pokrajini Lecce, deželi (Apulija, v Italiji).
Bohemond I. Antiohijski in Otranto · Otranto in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Bohemond I. Antiohijski in Papež · Papež in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Papež Urban II.
Urban II., papež Rimskokatoliške cerkve; * okoli 1042 Châtillon-sur-Marne (Champagne, Francosko kraljestvo; † 29. julij 1099 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Bohemond I. Antiohijski in Papež Urban II. · Papež Urban II. in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Patriarh
Patriarh (grško.
Bohemond I. Antiohijski in Patriarh · Patriarh in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Robert Guiscard
Robert Guiscard (latinsko Viscardus, starofrancosko Viscart, francosko Guiscard, s pomenom pameten, zvijačen) je bil normanski pustolovec, znan po osvajanju južne Italije in Sicilije.
Bohemond I. Antiohijski in Robert Guiscard · Robert Guiscard in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Rogerij II. Sicilski
Rogerij II. je bil kralj Sicilije in Afrike, * 22. december 1095, Mileto, KalabrijaHouben 2002, str.
Bohemond I. Antiohijski in Rogerij II. Sicilski · Rogerij II. Sicilski in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Bohemond I. Antiohijski in Solun · Solun in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Bohemond I. Antiohijski in Sveto rimsko cesarstvo · Sveto rimsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Bohemond I. Antiohijski in Zgodovina Rimskega cesarstva imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Bohemond I. Antiohijski in Zgodovina Rimskega cesarstva
Primerjava med Bohemond I. Antiohijski in Zgodovina Rimskega cesarstva
Bohemond I. Antiohijski 68 odnose, medtem ko je Zgodovina Rimskega cesarstva 444. Saj imajo skupno 24, indeks Jaccard je 4.69% = 24 / (68 + 444).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Bohemond I. Antiohijski in Zgodovina Rimskega cesarstva. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: