Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Bizantinsko cesarstvo in Velika palača v Konstantinoplu

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Bizantinsko cesarstvo in Velika palača v Konstantinoplu

Bizantinsko cesarstvo vs. Velika palača v Konstantinoplu

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva. Mozaik iz Velike palače (5. stoletje) Velika palača v Konstantinoplu (grško: Μέγα Παλάτιον, latinsko: Palatium Magnum, turško: Büyük Saray), poznana tudi kot Sveta palača (grško: Ιερόν Παλάτιον, latinsko: Sacrum Palatium, je bil velik palačni kompleks na jugovzhodnem delu polotoka med Zlatim rogom in Marmarskim morjem, v današnji carigrajski mestni četrti Fatih (Stari Carigrad). Palača je bila od leta 330 do 1081 glavna rezidenca cesarjev Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva in središče državne administracije. Ohranilo se je samo nekaj ostankov palače in del njenih temeljev.

Podobnosti med Bizantinsko cesarstvo in Velika palača v Konstantinoplu

Bizantinsko cesarstvo in Velika palača v Konstantinoplu še 19 stvari v skupni (v Unijapedija): Bazilij I. Makedonec, Bizantinski senat, Grščina, Hagija Sofija, Justin II., Justinijan I., Justinijan II., Konstantin I. Veliki, Konstantin VII. Porfirogenet, Konstantinopel, Latinščina, Latinsko cesarstvo, Mehmed II. Osvajalec, Mihael VIII. Paleolog, Mozaik, Osmansko cesarstvo, Rimsko cesarstvo, Seznam bizantinskih cesarjev, Sultan.

Bazilij I. Makedonec

Bazilij I. Makedonec (grško: Βασίλειος ὁ Μακεδών) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 867 do 886, * 811, † 29. avgust, 886.

Bazilij I. Makedonec in Bizantinsko cesarstvo · Bazilij I. Makedonec in Velika palača v Konstantinoplu · Poglej več »

Bizantinski senat

Personifikacija Senata s fascesom v rokah; konzularni diptih Teodorja Filoksena iz leta 525 Bizantinski senat ali vzhodnorimski senat (grško: Σύγκλητος ali Γερουσία) je bil nadaljevanje rimskega senata.

Bizantinski senat in Bizantinsko cesarstvo · Bizantinski senat in Velika palača v Konstantinoplu · Poglej več »

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Bizantinsko cesarstvo in Grščina · Grščina in Velika palača v Konstantinoplu · Poglej več »

Hagija Sofija

Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).

Bizantinsko cesarstvo in Hagija Sofija · Hagija Sofija in Velika palača v Konstantinoplu · Poglej več »

Justin II.

Justin II. ali Justin mlajši (latinsko, starogrško) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 565 do 574, * okoli 520, † 5. oktober 578.

Bizantinsko cesarstvo in Justin II. · Justin II. in Velika palača v Konstantinoplu · Poglej več »

Justinijan I.

Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).

Bizantinsko cesarstvo in Justinijan I. · Justinijan I. in Velika palača v Konstantinoplu · Poglej več »

Justinijan II.

Justinijan II. (grško Ἰουστινιανός, Ioustinianós, latinsko Iustinianus), zaradi odrezanega nosa imenovan tudi Breznosi (grško Ρινότμητος, Rinotmētos), je bil zadnji bizantinski cesar iz Heraklijeve dinastije, ki je vladal od leta 685 do 695 in ponovno od leta 705 do 711, * 669, † 4. november 711.

Bizantinsko cesarstvo in Justinijan II. · Justinijan II. in Velika palača v Konstantinoplu · Poglej več »

Konstantin I. Veliki

Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22. maj 337, Nikomedija, Bitinija.

Bizantinsko cesarstvo in Konstantin I. Veliki · Konstantin I. Veliki in Velika palača v Konstantinoplu · Poglej več »

Konstantin VII. Porfirogenet

Konstantin VII.

Bizantinsko cesarstvo in Konstantin VII. Porfirogenet · Konstantin VII. Porfirogenet in Velika palača v Konstantinoplu · Poglej več »

Konstantinopel

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Bizantinsko cesarstvo in Konstantinopel · Konstantinopel in Velika palača v Konstantinoplu · Poglej več »

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Bizantinsko cesarstvo in Latinščina · Latinščina in Velika palača v Konstantinoplu · Poglej več »

Latinsko cesarstvo

Latinsko cesarstvo (tudi Konstantinopelsko latinsko cesarstvo; uradno latinsko ime Imperium Romaniae) je bila križarska država, ki so jo po zasedbi Bizanca leta 1204 ustanovili voditelji četrtega križarskega pohoda.

Bizantinsko cesarstvo in Latinsko cesarstvo · Latinsko cesarstvo in Velika palača v Konstantinoplu · Poglej več »

Mehmed II. Osvajalec

Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.

Bizantinsko cesarstvo in Mehmed II. Osvajalec · Mehmed II. Osvajalec in Velika palača v Konstantinoplu · Poglej več »

Mihael VIII. Paleolog

Mihael VIII.

Bizantinsko cesarstvo in Mihael VIII. Paleolog · Mihael VIII. Paleolog in Velika palača v Konstantinoplu · Poglej več »

Mozaik

Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.

Bizantinsko cesarstvo in Mozaik · Mozaik in Velika palača v Konstantinoplu · Poglej več »

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Bizantinsko cesarstvo in Osmansko cesarstvo · Osmansko cesarstvo in Velika palača v Konstantinoplu · Poglej več »

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Bizantinsko cesarstvo in Rimsko cesarstvo · Rimsko cesarstvo in Velika palača v Konstantinoplu · Poglej več »

Seznam bizantinskih cesarjev

Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.

Bizantinsko cesarstvo in Seznam bizantinskih cesarjev · Seznam bizantinskih cesarjev in Velika palača v Konstantinoplu · Poglej več »

Sultan

Sultan (arabsko سلطان) je islamski vladarski naslov.

Bizantinsko cesarstvo in Sultan · Sultan in Velika palača v Konstantinoplu · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Bizantinsko cesarstvo in Velika palača v Konstantinoplu

Bizantinsko cesarstvo 387 odnose, medtem ko je Velika palača v Konstantinoplu 31. Saj imajo skupno 19, indeks Jaccard je 4.55% = 19 / (387 + 31).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Bizantinsko cesarstvo in Velika palača v Konstantinoplu. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: