Bizantinsko cesarstvo in Nikefor Brijenij

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Bizantinsko cesarstvo in Nikefor Brijenij

Bizantinsko cesarstvo vs. Nikefor Brijenij

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva. Nikefor Brijenij, bizantinski general, državnik in zgodovinar, * 1062, Orestias (Orestiada), Makedonija, † 1137, Bizanc.

Aleksej I. Komnen

Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.

Aleksej I. Komnen in Bizantinsko cesarstvo · Aleksej I. Komnen in Nikefor Brijenij · Poglej več »

Aleksiada

Aleksiada je srednjeveški biografski tekst, ki ga je okrog leta 1148 napisala bizantinska zgodovinarka Ana Komnena, hčerka bizantinskega cesarja Alekseja I. Komnena.

Aleksiada in Bizantinsko cesarstvo · Aleksiada in Nikefor Brijenij · Poglej več »

Ana Komnena

Ana Komnena ali Komnene (grško: Άννα Κομνηνή) bizantinska princesa, ena prvih zgodovinark, * 2. december 1083, Bizanc, † okrog 1154, samostan Keharitomen.

Ana Komnena in Bizantinsko cesarstvo · Ana Komnena in Nikefor Brijenij · Poglej več »

Bohemond I. Antiohijski

Bohemond I, tudi Bohemund, Boemund ali Boamund, normanski plemič, knez Taranta in Antiohije, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1054, San Marco Argentano, Italija - † 3. marec 1111, Canosa di Puglia, Italija.

Bizantinsko cesarstvo in Bohemond I. Antiohijski · Bohemond I. Antiohijski in Nikefor Brijenij · Poglej več »

Carigrad

Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.

Bizantinsko cesarstvo in Carigrad · Carigrad in Nikefor Brijenij · Poglej več »

Ivan II. Komnen

Ivan II.

Bizantinsko cesarstvo in Ivan II. Komnen · Ivan II. Komnen in Nikefor Brijenij · Poglej več »

Izak I. Komnen

Izak I. Komnen (grško), bizantinski cesar (1057-1059), prvi vladar iz Komnenske dinastije, * okrog 1005, † okrog 1061.

Bizantinsko cesarstvo in Izak I. Komnen · Izak I. Komnen in Nikefor Brijenij · Poglej več »

Mihael VII. Dukas

Mihael VII.

Bizantinsko cesarstvo in Mihael VII. Dukas · Mihael VII. Dukas in Nikefor Brijenij · Poglej več »

Nikefor III. Botanijat

Nikefor III.

Bizantinsko cesarstvo in Nikefor III. Botanijat · Nikefor Brijenij in Nikefor III. Botanijat · Poglej več »

Prva križarska vojna

Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.

Bizantinsko cesarstvo in Prva križarska vojna · Nikefor Brijenij in Prva križarska vojna · Poglej več »

Seldžuki

Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.

Bizantinsko cesarstvo in Seldžuki · Nikefor Brijenij in Seldžuki · Poglej več »

Sirija

Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.

Bizantinsko cesarstvo in Sirija · Nikefor Brijenij in Sirija · Poglej več »

Sultan

Sultan (arabsko سلطان) je islamski vladarski naslov.

Bizantinsko cesarstvo in Sultan · Nikefor Brijenij in Sultan · Poglej več »

Sultanat Rum

Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas. Sultanat se je na svojem višku raztezal od Antalye in Alanye na sredozemski obali do Sinopa na obali Črnega morja, na vzhodu do jezera Van in na zahodu do Denizlija v zaledju Egejskega morja. Izraz Rum izhaja iz arabskega imena Rimskega oziroma Bizantinskega cesarstva. Seldžuki so svoj sultanat imenovali Rum, ker je nastal na ozemlju, ki so ga muslimanske vojske dolgo časa imele za rimsko oziroma bizantinsko. Sultanat je dosegel svoj višek v poznem 12. in zgodnjem 13. stoletju, ko so Seldžuki osvojili ključna bizantinska pristaniška mesta na sredozemski in črnomorski obali. V Anatoliji so z zgraditvijo mreže karavanaserajev pospeševali trgovanje z dobrinami od Irana in Srednje Azije do črnomorskih in sredozemskih pristanišč. Posebno tesne trgovske stike so imeli z Genovsko republiko, ki ae je začela razvijati v tistem času. Vedno bolj bogati sultanat je na vzhodu absorbiral druge turške države, ki so nastale po bitki pri Manzikertu leta 1071: Danišmende, Mengučekide, Saltukide in Ortokide. Seldžuški sultani so se uspešno upirali križarjem, ne pa tudi napreduječim Mongolom in leta 1243 so postali njihovi vazali. Država je kljub prizadevanjem, da se ohrani celovitost države, začela v drugi polovici 13. stoletja razpadati in je v prvem desetletju 14. stoletja popolnoma izginila. V zadnjih desetletjih obstoja je na ozemlju sultanata nastalo mnogo majhnih kneževin – bejlukov. Med njimi je začel prevladovati bejluk Osmana I., iz katerega se je kasneje razvilo Osmansko cesarstvo.

Bizantinsko cesarstvo in Sultanat Rum · Nikefor Brijenij in Sultanat Rum · Poglej več »