Bizantinsko cesarstvo in Grofija Edesa

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Bizantinsko cesarstvo in Grofija Edesa

Bizantinsko cesarstvo vs. Grofija Edesa

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva. Grofija Edesa (1098-1144) je bila prva križarska država, ki so je ustanovili že med prvo križarsko vojno leta 1098.

Alep

Alep (arabsko حلب, Haleb) je mesto z okoli 2 milijona prebivalcev na severu Sirije ob reki Kuvajk.

Alep in Bizantinsko cesarstvo · Alep in Grofija Edesa · Poglej več »

Anatolija

Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.

Anatolija in Bizantinsko cesarstvo · Anatolija in Grofija Edesa · Poglej več »

Antiohija

Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.

Antiohija in Bizantinsko cesarstvo · Antiohija in Grofija Edesa · Poglej več »

Arabščina

Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.

Arabščina in Bizantinsko cesarstvo · Arabščina in Grofija Edesa · Poglej več »

Armenščina

Arménščina velja za samostojno vejo indoevropskih jezikov s precej neindoevropskimi prvinami, ki se (je) govori(l) na območju Kavkaza in Male Azije in Perzije.

Armenščina in Bizantinsko cesarstvo · Armenščina in Grofija Edesa · Poglej več »

Armenija

Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.

Armenija in Bizantinsko cesarstvo · Armenija in Grofija Edesa · Poglej več »

Şanlıurfa

Şanlıurfa, skrajšano Ourfa ali Urfa, mesto v jugovzhodni Turčiji in glavno mesto province Şanlıurfa, nekdanja Edesa.

Bizantinsko cesarstvo in Şanlıurfa · Grofija Edesa in Şanlıurfa · Poglej več »

Bohemond I. Antiohijski

Bohemond I, tudi Bohemund, Boemund ali Boamund, normanski plemič, knez Taranta in Antiohije, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1054, San Marco Argentano, Italija - † 3. marec 1111, Canosa di Puglia, Italija.

Bizantinsko cesarstvo in Bohemond I. Antiohijski · Bohemond I. Antiohijski in Grofija Edesa · Poglej več »

Danišmendi

obleganjem Nikeja Danišmendi so bili vladarska dinastija Oguških Turkov, ki je v 11. in 12. stoletju vladala v severnem in vzhodnem delu osrednje Anatolije.

Bizantinsko cesarstvo in Danišmendi · Danišmendi in Grofija Edesa · Poglej več »

Druga križarska vojna

Druga križarska vojna (1147–1149) je bil drugi veliki križarski pohod v Sveto deželo.

Bizantinsko cesarstvo in Druga križarska vojna · Druga križarska vojna in Grofija Edesa · Poglej več »

Evfrat

Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.

Bizantinsko cesarstvo in Evfrat · Evfrat in Grofija Edesa · Poglej več »

Franki

Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.

Bizantinsko cesarstvo in Franki · Franki in Grofija Edesa · Poglej več »

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Bizantinsko cesarstvo in Grščina · Grščina in Grofija Edesa · Poglej več »

Irak

Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.

Bizantinsko cesarstvo in Irak · Grofija Edesa in Irak · Poglej več »

Islam

Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).

Bizantinsko cesarstvo in Islam · Grofija Edesa in Islam · Poglej več »

Jeruzalem

Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.

Bizantinsko cesarstvo in Jeruzalem · Grofija Edesa in Jeruzalem · Poglej več »

Jeruzalemsko kraljestvo

Kraljéstvo Jerúzalem je bilo krščansko kraljestvo, ustanovljeno na Bližnjem vzhodu (Levantu) leta 1099 po prvi križarski vojni.

Bizantinsko cesarstvo in Jeruzalemsko kraljestvo · Grofija Edesa in Jeruzalemsko kraljestvo · Poglej več »

Kilikija

Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.

Bizantinsko cesarstvo in Kilikija · Grofija Edesa in Kilikija · Poglej več »

Kneževina Antiohija

Kneževina Antiohija in druge države na Bližnjem vzhodu leta 1135 Kneževina Antiohija (1098–1268), križarska država, ki so jo ustanovili križarji med prvo križarsko vojno.

Bizantinsko cesarstvo in Kneževina Antiohija · Grofija Edesa in Kneževina Antiohija · Poglej več »

Krščanstvo

Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.

Bizantinsko cesarstvo in Krščanstvo · Grofija Edesa in Krščanstvo · Poglej več »

Križarske države

Križarske države okrog leta 1140 Križarske države so bile fevdalne države, ki so jih v 12. in 13. stoletju v Mali Aziji, na Bližnjem vzhodu (Levantu), v Grčiji in na Iberskem polotoku ustanovili zahodnooevropski križarji.

Bizantinsko cesarstvo in Križarske države · Grofija Edesa in Križarske države · Poglej več »

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Bizantinsko cesarstvo in Latinščina · Grofija Edesa in Latinščina · Poglej več »

Manuel I. Komnen

Manuel I. Komnen (grško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 1143 do 1180, * 28. november 1118, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 24. september 1180, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.

Bizantinsko cesarstvo in Manuel I. Komnen · Grofija Edesa in Manuel I. Komnen · Poglej več »

Patriarh

Patriarh (grško.

Bizantinsko cesarstvo in Patriarh · Grofija Edesa in Patriarh · Poglej več »

Prva križarska vojna

Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.

Bizantinsko cesarstvo in Prva križarska vojna · Grofija Edesa in Prva križarska vojna · Poglej več »

Seldžuki

Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.

Bizantinsko cesarstvo in Seldžuki · Grofija Edesa in Seldžuki · Poglej več »

Sirščina

Sirščina je vzhodno aramejski jezik, ki se je včasih govoril na večjem delu področja rodovitnega polmeseca.

Bizantinsko cesarstvo in Sirščina · Grofija Edesa in Sirščina · Poglej več »

Sirija

Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.

Bizantinsko cesarstvo in Sirija · Grofija Edesa in Sirija · Poglej več »

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Bizantinsko cesarstvo in Srednji vek · Grofija Edesa in Srednji vek · Poglej več »

Sultanat Rum

Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas. Sultanat se je na svojem višku raztezal od Antalye in Alanye na sredozemski obali do Sinopa na obali Črnega morja, na vzhodu do jezera Van in na zahodu do Denizlija v zaledju Egejskega morja. Izraz Rum izhaja iz arabskega imena Rimskega oziroma Bizantinskega cesarstva. Seldžuki so svoj sultanat imenovali Rum, ker je nastal na ozemlju, ki so ga muslimanske vojske dolgo časa imele za rimsko oziroma bizantinsko. Sultanat je dosegel svoj višek v poznem 12. in zgodnjem 13. stoletju, ko so Seldžuki osvojili ključna bizantinska pristaniška mesta na sredozemski in črnomorski obali. V Anatoliji so z zgraditvijo mreže karavanaserajev pospeševali trgovanje z dobrinami od Irana in Srednje Azije do črnomorskih in sredozemskih pristanišč. Posebno tesne trgovske stike so imeli z Genovsko republiko, ki ae je začela razvijati v tistem času. Vedno bolj bogati sultanat je na vzhodu absorbiral druge turške države, ki so nastale po bitki pri Manzikertu leta 1071: Danišmende, Mengučekide, Saltukide in Ortokide. Seldžuški sultani so se uspešno upirali križarjem, ne pa tudi napreduječim Mongolom in leta 1243 so postali njihovi vazali. Država je kljub prizadevanjem, da se ohrani celovitost države, začela v drugi polovici 13. stoletja razpadati in je v prvem desetletju 14. stoletja popolnoma izginila. V zadnjih desetletjih obstoja je na ozemlju sultanata nastalo mnogo majhnih kneževin – bejlukov. Med njimi je začel prevladovati bejluk Osmana I., iz katerega se je kasneje razvilo Osmansko cesarstvo.

Bizantinsko cesarstvo in Sultanat Rum · Grofija Edesa in Sultanat Rum · Poglej več »

Vzhodna pravoslavna cerkev

Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.

Bizantinsko cesarstvo in Vzhodna pravoslavna cerkev · Grofija Edesa in Vzhodna pravoslavna cerkev · Poglej več »