Hitreje kot brskalnik!
59 odnosi: Alcazar, Segovia, Angleška državljanska vojna, Anglija, Anjou (grofija), Arhitekt, Île-de-France, Španija, Španska državljanska vojna, Bastilja, Bergfrid, Bitka pri Crecyju, Bitka pri Poitiersu, Calais, Citadela, Druga svetovna vojna, Dvižna vrata, Enfilada (arhitektura), Filip II. Francoski, Fortifikacija, Grad, Grad Karlštejn, Grad na hribu, Irska, Judje, Kapetingi, Katalonija, Konstantinopel, Kralj Artur, Križarske vojne, Krožni grad, Levant, Louvre, Mašikula, Mota (grad), Nemčija, Normandija, Normansko osvajanje Anglije, Obrambni stolp, Obrambni zid, Opazovalni stolp, Palisada, Parapet, Prva svetovna vojna, Ren, Romanska arhitektura, Saint-Malo, Samostrel, Smodnik, Srednji vek, Stanovanjski stolp, ..., Stoletna vojna, Strelnica, Sveto rimsko cesarstvo, Tribok, Valladolid, Vhodno poslopje, Viljem Osvajalec, Wales, Zidni plašč. Razširi indeks (9 več) »
Alcazar, Segovia
Alcázar v Segovii je grad ostrog, ki se nahaja v starem mestu Segovia, Španija.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Alcazar, Segovia · Poglej več »
Angleška državljanska vojna
Angleška revolucija (ali tudi angleška državljanska vojna) označuje vrsto oboroženih spopadov in političnih nasprotij med zagovorniki pravic parlamenta (parlamentarci) ter vladajočo kraljevo rodbino oziroma zagovorniki njenih pravic (rojalisti).
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Angleška državljanska vojna · Poglej več »
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Anglija · Poglej več »
Anjou (grofija)
''Položaj grofije Anjou v Franciji'' Anjou (Anžu) je zgodovinska grofija v Franciji z glavnim mestom Angers.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Anjou (grofija) · Poglej več »
Arhitekt
Arhitekt pri delu, 1893 Arhitekt je oseba, ki deluje na področju arhitekture in je usposobljen in ima dovoljenje za načrtovanje, projektiranje in nadzor nad gradnjo objektov.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Arhitekt · Poglej več »
Île-de-France
Île-de-France (Francoski otok) je osrednja francoska regija.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Île-de-France · Poglej več »
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Španija · Poglej več »
Španska državljanska vojna
Španska državljanska vojna oziroma Španska revolucija je bila državljanska vojna med leti 1936 in 1939 v Drugi španski republiki med dvema političnima stranema; levo, ki jo je sestavljala Ljudska fronta pod okriljem Druge Španske republike in je bila sestavljena iz socialističnih, komunističnih, separatističnih, anarhističnih ter republikanskih političnih frakcij; in desno nacionalistično, ki so jo sestavljali falangisti, monarhisti, konservatisti in tradicionalisti, ki jih je kasneje vodil general Francisco Franco.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Španska državljanska vojna · Poglej več »
Bastilja
Padec Bastilje Bastilja je bila trdnjava v Parizu, v kateri se je nahajal zapor.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Bastilja · Poglej več »
Bergfrid
Topolčanski grad, Slovaška. Tri linije obrambe so izvrstno vidne: renesančni bastijoni, osrednja gotska fortifikacija in bergfrid kot zadnje zatočišče. Bergfrid je visok stolp, ki se ga običajno najde na gradovih iz srednjega veka v državah nemško govorečega prostora in državah pod nemškim vplivom.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Bergfrid · Poglej več »
Bitka pri Crecyju
Bitka pri Crecyju je potekala 26. avgusta 1346 med angleško in francosko armado.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Bitka pri Crecyju · Poglej več »
Bitka pri Poitiersu
Bitka pri Poitiersu se je bila med Angleži in Francozi 19. septembra 1356.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Bitka pri Poitiersu · Poglej več »
Calais
Calais (flamsko Cales, nizozemsko Kales) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Pas-de-Calais.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Calais · Poglej več »
Citadela
Citadela (iz italijanske besede cittadella) je trdnjava, ki je bila zgrajena za potrebe obrambe mesta oz.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Citadela · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Dvižna vrata
Dvižna vrata (angl. portcullis iz francoščine porte coulissante -) so vrsta težkih vrat, ki se vertikalno zapirajo in so bila sestavni del strukture vrat pozno antičnih in srednjeveških utrdb in gradov.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Dvižna vrata · Poglej več »
Enfilada (arhitektura)
V arhitekturi je enfilada nabor sob, ki so formalno povezane med seboj.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Enfilada (arhitektura) · Poglej več »
Filip II. Francoski
Filip II. Avgust (francosko Philippe Auguste), francoski kralj iz dinastije Capet, ki je vladal od leta 1180 do svoje smrti, * 21. avgust 1165, Gonesse, Val-d'Oise, Francija, † 14. julij 1223, Mantes, Francija. Filip je bil sin Ludvika VII. in njegove tretje žene Adele Šampanjske, ki je po materi Matildi izvirala iz rodu koroških Spanheimov. Ob rojstvu je dobil ime Dieudonné – od Boga poslan – ker je bil Ludvikov prvi (in edini) sin. Bil je eden najuspešnejših francoskih vladarjev v srednjem veku, ki je razširil tako ozemlje kot politični vpliv francoske monarhije. Razbil je veliko anžuvinsko cesarstvo, ki se je raztezalo od Pirenejev do Irske in leta 1214 v bitki pri Bouvinesu porazil veliko koalicijo, ki so jo sestavljale Nemčija, Flandrija in Anglija. Reorganiziral je državno upravo, dosegel finančno stabilnost in s tem omogočil hitro gospodarsko rast. Obrzdal je oblast plemstva in del oblasti prenesel na srednji družbeni razred, zato je med svojimi podložniki veljal za dobrega kralja.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Filip II. Francoski · Poglej več »
Fortifikacija
Trdnjava Bovške Kluže Fortifikácija (lat. fortificatio) so vojaške konstrukcije ali objekti, namenjeni utrjevanje območja v obrambne namene in se uporabljajo tudi za utrjevanje oblasti v regiji v času miru.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Fortifikacija · Poglej več »
Grad
pa tudi.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Grad · Poglej več »
Grad Karlštejn
Grad Karlštejn (češko hrad Karlštejn; nemško Burg Karlstein) je velik gotski grad, ki ga je leta 1348 dal zgraditi Karel IV., sveti rimski cesar in kralj Češke.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Grad Karlštejn · Poglej več »
Grad na hribu
Grad na hribu je vrsta gradu, ki je bil zgrajen na vrhu hriba ali gore.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Grad na hribu · Poglej več »
Irska
Irska (tudi Republika Irska) je parlamentarna republika in otoška država v Britanskem otočju na skrajnem zahodu Evrope, ki pokriva približno pet šestin otoka Irske ob severozahodni obali Evrope, preostala šestina irskega otoka je znana kot Severna Irska in je del Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Irska · Poglej več »
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Judje · Poglej več »
Kapetingi
Grb Kapetingov Kapetingi (francosko Capétiens) so vladarska rodbina, ki je vladala Franciji od leta 987 do leta 1328.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Kapetingi · Poglej več »
Katalonija
Katalonija (v katalonščini Catalunya, v španščini Cataluña, v okcitanščini (aranščini) Catalonha) je pokrajina (regija), ki leži na skrajnem severovzhodu Pirenejskega polotoka.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Katalonija · Poglej več »
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Konstantinopel · Poglej več »
Kralj Artur
Upodobitev kralja Arturja Kralj Artur je bil izmišljen britanski kralj in pomemben lik v britanski bajeslovni zgodovini.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Kralj Artur · Poglej več »
Križarske vojne
prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Križarske vojne · Poglej več »
Krožni grad
Krožni grad je grad z dvema ali več krožnimi obzidji, tako da je notranja stena višja od zunanje.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Krožni grad · Poglej več »
Levant
Levant je geografska, zgodovinska in kulturna regija, ki v širšem smislu označuje prostor vzhodnega Sredozemlja oz.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Levant · Poglej več »
Louvre
Louvre Musée du Louvre, uradno Grand Louvre ali enostavno Louvre je narodni muzej Francije, najbolj obiskan muzej na svetu in zgodovinski spomenik. Nahaja se v središču Pariza, na desnem bregu reke Sene v 1. okrožju. Približno 35.000 predmetov (od 3. tisočletja pr. n. št. do 19. stoletja n. št.) je razstavljenih na 60.600 kvadratnih metrov površine.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Louvre · Poglej več »
Mašikula
Mašikula ali izlivni pomol (tudi izlivnica) je odprtina v tleh med podpornimi konzolami parapeta, skozi katero so na napadalce ob vznožju obrambnega zidu lahko metali kamne ali drugo gradivo, kot je vrela voda ali olje.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Mašikula · Poglej več »
Mota (grad)
Mota je tip gradu oziroma utrdbe z lesenim ali kamnitim stolpom, ki stoji na umetno nasutem zemljišču, ki ga ob vznožju spremlja ograjeno predgradje in je obdan z zaščitnim jarkom in palisado.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Mota (grad) · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Nemčija · Poglej več »
Normandija
Normandija (iz stare francoščine Normanz, množina Normant, prvotno iz besede za "northman" v več skandinavskih jezikih) je geografska regija v Franciji, ki ustreza nekdanji vojvodini Normandiji.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Normandija · Poglej več »
Normansko osvajanje Anglije
Dogodki pred bitko pri Hastingsu leta 1066 Normansko osvajanje Anglije je vodil Viljem Osvajalec leta 1066 po bitki pri Hastingsu.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Normansko osvajanje Anglije · Poglej več »
Obrambni stolp
Okrogli obrambni stolp Utrjen stolp (tudi obrambni stolp ali grajski stolp ali samo stolp) je ena od obrambnih struktur, ki se je uporabljala v utrdbah, kot so gradovi, skupaj z obzidjem.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Obrambni stolp · Poglej več »
Obrambni zid
Obrambni zid, oblika fortifikacije, značilna za srednji vek.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Obrambni zid · Poglej več »
Opazovalni stolp
Opazovalni stolp tudi stražarski stolp je del utrdbe, ki so jo uporabljali v številnih delih sveta.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Opazovalni stolp · Poglej več »
Palisada
Palisada je lesena (iz kolov) ali kovinska ograja podobna zidu, različne višine, ki se uporablja kot obrambna struktura.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Palisada · Poglej več »
Parapet
Parapet tudi ograja je ovira, ki je podaljšek stene na robu strehe, terase, balkona, hodnika ali drugega objekta.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Parapet · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Ren · Poglej več »
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Romanska arhitektura · Poglej več »
Saint-Malo
St.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Saint-Malo · Poglej več »
Samostrel
Skica zgodnjega samostrela iz leta 1904Samostrél je rečno strelno orožje, ki za izstrelitev puščice uporablja elastično tetivo, podobno loku.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Samostrel · Poglej več »
Smodnik
Madžarski brezdimni smodnik REX v pločevinasti embalaži Brezdimni smodnik za šibrenice v kosmičih Smodníki oziroma deflagrácijske eksplozívne snoví so kemične eksplozivne snovi, ki sproščajo svojo energijo s hitrim zgorevanjem, pri čemer prehajajo iz trdnega agregatnega stanja v plinasto, ob tem v zaprtem prostoru nastaja visok pritisk.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Smodnik · Poglej več »
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Srednji vek · Poglej več »
Stanovanjski stolp
Bivalni stolp v gradu Eltville, 14. stoletje ''Zlati stolp'' v Regensburgu Stanovanjski stolp je posebna vrsta kamnite zgradbe, zgrajene v obrambne namene in za bivanje.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Stanovanjski stolp · Poglej več »
Stoletna vojna
15. stoletja, na vrhuncu stoletne vojne Stoletna vojna je bila vojna, ki je trajala med letoma 1337 in 1453 (torej 116 let) med Anglijo in Francijo.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Stoletna vojna · Poglej več »
Strelnica
Strelnica (angl. arrowslit, pogosto imenovana tudi strelna lina, strelna vrzel ali lina v zidu) je izoblikovana reža v zidu, v srednjem veku navadno iz klesancev, pozneje zidana, namenjena streljanju.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Strelnica · Poglej več »
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »
Tribok
Tribok Tribok ((francosko trébuchet, arabsko al-manjaniq, kitajsko pao (砲)) je protiutežna mehanska metalna naprava podobna katapultu, ki je bila v uporabi od leta 1250 do konca srednjega veka. Tribok je v bistvu povečana prača, ki izrablja utež, da nato izvrže izstrelek. Razširjen je bil predvsem v srednjem veku. Zgradili so ga kar na samem bojišču, ker je bil pretežak za vleko. Povprečen iztrelek je bil težak 150 kg. Tak izstrelek je potoval do 200 metrov daleč, namenjen je bil predvsem za uničevanje strelnih lin in obrambnih stolpov. Izstrelki so bili kamnite ali svinčene krogle, v času kuge pa so vanj namestili tudi glave in trupla umrlih za kugo. Protiutež je tehtala tudi do 7 ton (odvisno od velikosti triboka). Obstajata dve glavni vrsti tribokov. Prvi je vlečni tribok ali mangonel, ki s pomočjo delovne sile zaniha roko. Na Kitajskem se je prvič pojavil v 4. stoletju p. n. št. Tehnologijo, ki so jo Avari prevažali proti zahodu, so v poznem 6. stoletju našega štetja sprejeli Bizantinci, v naslednjih stoletjih pa njihovi sosedje. Kasnejši in pogosto večji in močnejši, protiutežni tribok, s pomočjo protiuteži zaniha roko. V krščanskih in muslimanskih deželah okoli Sredozemlja se je pojavil v 12. stoletju, Mongoli pa so ga v 13. stoletju prenesli nazaj na Kitajsko.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Tribok · Poglej več »
Valladolid
Valladolid je mesto v Španiji in glavno mesto avtonomne skupnosti Kastilja in Leon.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Valladolid · Poglej več »
Vhodno poslopje
Vhodno poslopje ali vhodni stolp, tudi vhodna vrata je v arhitekturni terminologiji zgradba, ki obdaja ali spremlja prehod v grad, dvorec, trdnjavo, mesto in druge objekte (npr. most).
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Vhodno poslopje · Poglej več »
Viljem Osvajalec
Viljem I. (1028Bates William the Conqueror p. 33–9. september 1087), običajno znan kot Viljem Osvajalec in včasih Viljem Bastard, je bil prvi normanski kralj Anglije, ki je vladal od leta 1066 do svoje smrti leta 1087.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Viljem Osvajalec · Poglej več »
Wales
Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa. Wales obsega 8,5 odstotka vse površine Združenega kraljestva, v njem pa živi le 5 odstotkov vsega prebivalstva. Približno petina Valižanov še obvlada prvotni keltski valižanski ali kimrijski jezik, število govorcev keltščine pa se nenehno zmanjšuje. Valižanska narodna identiteta med keltskimi Briti se je pojavila po rimskem umiku iz Britanije v 5. stoletju in Wales velja za enega od sodobnih keltskih narodov. Smrt Llywelyna ap Gruffydda leta 1282 je zaznamovala konec osvajanja Walesa Edvarda I., čeprav je Owain Glyndŵr na kratko obnovil neodvisnost Walesa v začetku 15. stoletja. Celoten Wales je bil priključen Angliji in vključen v angleški pravni sistem v skladu z zakonodajo Walesa 1535−42. Prepoznavna valižanska politika se je razvila v 19. stoletju. Valižanski liberalizem, ki ga je Lloyd George ponazoril v začetku 20. stoletja, se je razvil z rastjo socializma in laburistične stranke. Valižanski nacionalni občutek je rasel stoletja; stranka Plaid Cymru (Stranka Walesa) je bila ustanovljena leta 1925, društvo za valižanski jezik leta 1962. Po zakonu vlade Walesa je bil 1998 ustanovljen državni zbor Walesa, ki je odgovoren za vrsto zadev na nižji politični ravni. Ob začetku industrijske revolucije je razvoj rudarske in metalurške industrije preoblikoval državo iz kmetijske družbe v industrijski narod. Izkoriščanje območja južnega Walesa zaradi bogatih nahajališč premoga je povzročilo hitro rast prebivalstva. Dve tretjini prebivalstva živi v glavnem mestu v Cardiffu in okoli njega, Swanseaju, Newportu ter bližnjih dolinah. Tradicionalno izkopavanje premoga in težka industrija sta zdaj v zatonu, zato je gospodarstvo Walesa odvisno od javnega sektorja, lahke industrije, storitvenih dejavnosti in turizma. Čeprav Wales natančno izraža svojo politično in družbeno zgodovino s preostalo Veliko Britanijo in velika večina prebivalstva govori angleško, je država ohranila izrazito kulturno identiteto in je uradno dvojezična. Več kot 560.000 govorcev valižanščine živi v Walesu in ta jezik govori večina prebivalstva v delih na severu in zahodu. Od konca 19. stoletja dalje ima Wales podobo "dežele pesmi", deloma zaradi tradicije eisteddfoda, festivala pesmi in literature. Na številnih mednarodnih športnih dogodkih, kot so svetovno prvenstvo, svetovni pokal v ragbiju in igrah Commonwealtha, ima Wales svoja moštva, čeprav na olimpijskih igrah valižanski športniki tekmujejo v imenu Velike Britanije. Ragbijska zveza (Rugby union) je simbol valižanske identitete in izražanja narodne zavesti. Plaid Cymru, waleška narodna stranka, se zavzema za neodvisnost. Drugi Valižani si prizadevajo za ustanovitev waleškega parlamenta, na katerega naj bi prešle izvršilne naloge londonske osrednje oblasti. Toda waleški volivci so na referendumu leta 1979 prav tak predlog zavrnili. V britanskem spodnjem domu, v katerem je skupno 650 poslancev, ima Wales 38 poslancev. Deželo upravlja Valižanski urad (Welsh Office) v glavnem mestu Cardiff, njegov vodja – državni sekretar za Wales – pa je član britanske vlade.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Wales · Poglej več »
Zidni plašč
Zidni plašč (tudi visoki plašč) je nekakšno krožno obzidje določene višine, ki obdaja jedro gradu kot zaščitni plašč.
Novo!!: Bivalno-obrambni grad in Zidni plašč · Poglej več »
