Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Bitka za Midway in Napad na Pearl Harbor

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Bitka za Midway in Napad na Pearl Harbor

Bitka za Midway vs. Napad na Pearl Harbor

Bitka za Midway je bila pomorska bitka v drugi svetovni med mornaricama Japonske in ZDA ter velja za odločilno bitko vojne na Pacifiku v smislu zaustavitve japonskega prodiranja, ki se je začelo z napadom na Pearl Harbor šest mesecev prej. Napad na Pearl Harbor je bil japonski letalski in pomorski napad na ameriško pomorsko oporišče Pearl Harbor na otoku Oahu na Havajih.

Podobnosti med Bitka za Midway in Napad na Pearl Harbor

Bitka za Midway in Napad na Pearl Harbor še 30 stvari v skupni (v Unijapedija): Avstralija, Čuiči Nagumo, Bitka v Koralnem morju, Boeing B-17 Flying Fortress, Druga svetovna vojna, Filipini, Gvam, Havaji, Hongkong, Indokitajski polotok, Japonska, Kitajska, Križarka, Letalo, Letalonosilka, Malezija, Minolovec, Nova Gvineja, Pearl Harbor, Podmornica, Prva svetovna vojna, Rušilec, Sile osi, Singapur, Tanker, Tretji rajh, USS Lexington (CV-2), Vojna za Tihi ocean, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.

Avstralija

Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.

Avstralija in Bitka za Midway · Avstralija in Napad na Pearl Harbor · Poglej več »

Čuiči Nagumo

Čuiči Nagumo (南雲 忠一, Nagumo Čuiči), viceadmiral japonske vojne mornarice, * 25. marec 1887, Yamagata, † 6. julij 1944, otok Saipan.

Bitka za Midway in Čuiči Nagumo · Napad na Pearl Harbor in Čuiči Nagumo · Poglej več »

Bitka v Koralnem morju

Bitka v Koralnem morju je bila bitka, ki se je odvijala med 4. majem in 8. majem 1942, ko sta se spopadli Japonska cesarska mornarica in zavezniško združeno ladjevje, ki so ga sestavljale ladje Vojne mornarice ZDA ter Avstralske kraljeve mornarice.

Bitka v Koralnem morju in Bitka za Midway · Bitka v Koralnem morju in Napad na Pearl Harbor · Poglej več »

Boeing B-17 Flying Fortress

Boeing B-17 Flying Fortress, znan tudi kot "leteča trdnjava", je bil ameriški težki bombnik druge svetovne vojne z 4 motorji in sredinsko nameščenimi krili.

Bitka za Midway in Boeing B-17 Flying Fortress · Boeing B-17 Flying Fortress in Napad na Pearl Harbor · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Bitka za Midway in Druga svetovna vojna · Druga svetovna vojna in Napad na Pearl Harbor · Poglej več »

Filipini

Republika Filipini je otoška država, ki jo sestavlja arhipelag 7.641 otokov v tropskem zahodnem Tihem oceanu okoli 100 kilometrov jugovzhodno od celinske Azije.

Bitka za Midway in Filipini · Filipini in Napad na Pearl Harbor · Poglej več »

Gvam

Teritorij Gvam, (Guahan), znan tudi kot Zveza Gvam, je otok v Mikroneziji, v zahodnem Tihem oceanu.

Bitka za Midway in Gvam · Gvam in Napad na Pearl Harbor · Poglej več »

Havaji

Haváji so otočje v Tihem oceanu in zadnja, 50.

Bitka za Midway in Havaji · Havaji in Napad na Pearl Harbor · Poglej več »

Hongkong

Hongkong, uradno Posebno administrativno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong (krajše angl. Hong Kong SAR), je posebno administrativno območje na vzhodnem bregu Biserne reke na jugu Kitajske.

Bitka za Midway in Hongkong · Hongkong in Napad na Pearl Harbor · Poglej več »

Indokitajski polotok

Celinska jugovzhodna Azija, znana tudi kot Indokitajski polotok ali zastarelo Indokina, je celinski del Jugovzhodne Azije.

Bitka za Midway in Indokitajski polotok · Indokitajski polotok in Napad na Pearl Harbor · Poglej več »

Japonska

Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.

Bitka za Midway in Japonska · Japonska in Napad na Pearl Harbor · Poglej več »

Kitajska

Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.

Bitka za Midway in Kitajska · Kitajska in Napad na Pearl Harbor · Poglej več »

Križarka

Križarke razreda Atlant Krížarka je hitra, oklepljena in dobro oborožena vojna ladja, ki lahko predstavlja jedro pomorske bojne skupine, a je tudi primerna za samostojno delovanje.

Bitka za Midway in Križarka · Križarka in Napad na Pearl Harbor · Poglej več »

Letalo

potniških letal na svetu. Clement Ader: ''Avion III'' (fotografija iz leta 1897). Otto Lilienthal, prvi letalec, med poletom, verjetno 1895 Prvi polet letala Flyer I, 17. december 1903; Orville Wright pilotira, brat Wilbur teče ob konici krila. Letálo (tudi avión in aeroplán) je zrakoplov s fiksnimi krili, težji od zraka, ki leti z izkoriščanjem dinamičnega vzgona zraka, ki teče ob njegovih krilih.

Bitka za Midway in Letalo · Letalo in Napad na Pearl Harbor · Poglej več »

Letalonosilka

Ameriška letalonosilka Gerald R. Ford (CVN-78), trenutno največja in najmodernejša letalonosilka na svetu Letalonosilka je vrsta vojne ladje, ki služi kot plavajoča letalska baza.

Bitka za Midway in Letalonosilka · Letalonosilka in Napad na Pearl Harbor · Poglej več »

Malezija

Malezija je obmorska država v Jugovzhodni Aziji.

Bitka za Midway in Malezija · Malezija in Napad na Pearl Harbor · Poglej več »

Minolovec

Ameriški minolovec ''USS Raven'' Minolovec (angleško Minesweeper) je vrsta vojaške ladje, ki jo uvrščamo med plovila za protiminsko bojevanje.

Bitka za Midway in Minolovec · Minolovec in Napad na Pearl Harbor · Poglej več »

Nova Gvineja

Položaj Nove Gvineje Nova Gvineja je otok v Tihem oceanu, ki leži severno od Avstralije in je s površino 785.753 km2 za Grenlandijo drugi največji svetovni otok.

Bitka za Midway in Nova Gvineja · Napad na Pearl Harbor in Nova Gvineja · Poglej več »

Pearl Harbor

Satelitski posnetek pristanišča Pearl Harbor je ameriško pomorsko oporišče z uradnim imenom Joint Base Pearl Harbor–Hickam, na havajskem otoku Oahu.

Bitka za Midway in Pearl Harbor · Napad na Pearl Harbor in Pearl Harbor · Poglej več »

Podmornica

Avstralska podmornica ''HMAS Rankin'' Podmornica je vsako pomorsko plovilo, ki je zmožno plutja pod in na morski gladini; po navadi plujejo pod morsko gladino, od tu tudi ime (podmornica -> pod + mor(je) + nica).

Bitka za Midway in Podmornica · Napad na Pearl Harbor in Podmornica · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Bitka za Midway in Prva svetovna vojna · Napad na Pearl Harbor in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Rušilec

Rušilci razreda Fregat razreda Arleigh Burke Rušílec je hitra, okretna vojna ladja z veliko vzdržljivostjo, namenjena spremljanju večjih ladij v floti, konvoju ali bojni skupini ali za njihovo obrambo pred močnimi napadalci kratkega dosega.

Bitka za Midway in Rušilec · Napad na Pearl Harbor in Rušilec · Poglej več »

Sile osi

Zastave Nemčije, Japonske in Italije Sile osi je naziv za vojaško zvezo držav, ki so se v drugi svetovni vojni borile proti zavezniškim silam.

Bitka za Midway in Sile osi · Napad na Pearl Harbor in Sile osi · Poglej več »

Singapur

Republika Singapur (kitajsko 新加坡共和国, Xīnjīapō Gònghégúo; malajsko Republik Singapura; tamilsko சிங்கப்பூர் குடியரசு, Cingkappūr Kudiyaracu) je otoška mestna država v Jugovzhodni Aziji, ob južnem robu Malajskega polotoka, južno od malezijske zvezne države Johor in severno od indonezijskega otočja Riau.

Bitka za Midway in Singapur · Napad na Pearl Harbor in Singapur · Poglej več »

Tanker

Tanker Exxon Valdez Tanker je ladja, ki je namenjena transportu tekočin.

Bitka za Midway in Tanker · Napad na Pearl Harbor in Tanker · Poglej več »

Tretji rajh

Tretji rajh oz.

Bitka za Midway in Tretji rajh · Napad na Pearl Harbor in Tretji rajh · Poglej več »

USS Lexington (CV-2)

USS Lexington (CV-2) (z vzdevkom »Gray Lady« (siva gospa) ali »Lady Lex« (gospa Lex)) je bila četrta ladja s tem imenom in druga letalonosilka vojne mornarice ZDA.

Bitka za Midway in USS Lexington (CV-2) · Napad na Pearl Harbor in USS Lexington (CV-2) · Poglej več »

Vojna za Tihi ocean

Vojna za Tihi ocean je potekala od 7.

Bitka za Midway in Vojna za Tihi ocean · Napad na Pearl Harbor in Vojna za Tihi ocean · Poglej več »

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Bitka za Midway in Združene države Amerike · Napad na Pearl Harbor in Združene države Amerike · Poglej več »

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.

Bitka za Midway in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Napad na Pearl Harbor in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Bitka za Midway in Napad na Pearl Harbor

Bitka za Midway 59 odnose, medtem ko je Napad na Pearl Harbor 79. Saj imajo skupno 30, indeks Jaccard je 21.74% = 30 / (59 + 79).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Bitka za Midway in Napad na Pearl Harbor. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:

Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »