Bitka za Atlantik in Druga svetovna vojna

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Bitka za Atlantik in Druga svetovna vojna

Bitka za Atlantik vs. Druga svetovna vojna

Bitka za Atlantik je bila najdaljša neprekinjena vojaška kampanja 2. svetovne vojne, saj je trajala od leta 1939 do propada Tretjega rajha leta 1945, z viškom od sredine 1940 do približno konca leta 1943. Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Admiral Graf Spee (križarka)

Admiral Graf Spee (vzdevek: Graf Spee) je bila ena izmed najbolj znanih nemških težkih križark druge svetovne vojne.

Admiral Graf Spee (križarka) in Bitka za Atlantik · Admiral Graf Spee (križarka) in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Arktični konvoji

Pogled na konvoj iz britanske križarke ''HMS Sheffield''. Arktični konvoji so bile organizirane skupine trgovskih in transportnih ladij, s katerimi so zahodni zavezniki med drugo svetovno vojno oskrbovali Sovjetsko zvezo z različnim vojaškim materialom.

Arktični konvoji in Bitka za Atlantik · Arktični konvoji in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Atlantski ocean

Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.

Atlantski ocean in Bitka za Atlantik · Atlantski ocean in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Belgija

Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.

Belgija in Bitka za Atlantik · Belgija in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Bismarck (bojna ladja)

Bismarck je bila prva od dveh bojnih ladij razreda Bismarck, zgrajena za nemško vojno mornarico.

Bismarck (bojna ladja) in Bitka za Atlantik · Bismarck (bojna ladja) in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Bitka pri Nordkapu

Bitka pri Nordkapu (angleško: Battle of North Cape) je bila pomorska bitka druge svetovne vojne v kateri je britanska mornarica 26. decembra 1943 nedaleč od Nordkapa na Norveškem potopila nemško križarko Scharnhorst.

Bitka pri Nordkapu in Bitka za Atlantik · Bitka pri Nordkapu in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Danska

Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.

Bitka za Atlantik in Danska · Danska in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Enigma (naprava)

Logotip strojev Enigma. Enígma je električna naprava za šifriranje sporočil.

Bitka za Atlantik in Enigma (naprava) · Druga svetovna vojna in Enigma (naprava) · Poglej več »

Erich Raeder

Erich Johann Albert Raeder, nemški admiral, * 24. april 1876, Wandsbek, † 6. november 1960, Kiel, Nemčija.

Bitka za Atlantik in Erich Raeder · Druga svetovna vojna in Erich Raeder · Poglej več »

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Bitka za Atlantik in Francija · Druga svetovna vojna in Francija · Poglej več »

HMS Prince of Wales

HMS Prince of Wales je (bilo) ime več vojaških plovil Kraljeve vojne mornarice.

Bitka za Atlantik in HMS Prince of Wales · Druga svetovna vojna in HMS Prince of Wales · Poglej več »

HMS Royal Oak (08)

HMS Royal Oak je bila britanska bojna ladja iz prve in druge svetovne vojne.

Bitka za Atlantik in HMS Royal Oak (08) · Druga svetovna vojna in HMS Royal Oak (08) · Poglej več »

Jedrsko orožje

Jedrska goba nad Nagasakijem Hirošimo Dva glavna načina zasnove jedrskega orožja Jedrsko orožje je vsako orožje, ki izrablja jedrske reakcije cepitve jedra (fizije) in/ali jedrskega zlivanja (fuzije) kot poglaviten vir uničevalne sile.

Bitka za Atlantik in Jedrsko orožje · Druga svetovna vojna in Jedrsko orožje · Poglej več »

Kanada

Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).

Bitka za Atlantik in Kanada · Druga svetovna vojna in Kanada · Poglej več »

Karl Dönitz

Karl Dönitz, nemški admiral, * 16. september 1891, Grünau, Berlin, † 24. december 1980, Aumühle, Hamburg.

Bitka za Atlantik in Karl Dönitz · Druga svetovna vojna in Karl Dönitz · Poglej več »

Konvoj

oklepnih vozil portugalske vojske Konvoj je skupina vozil (kateregakoli tipa, toda po navadi motornih vozil ali plovil), ki potujejo skupaj zaradi medsebojne podpore.

Bitka za Atlantik in Konvoj · Druga svetovna vojna in Konvoj · Poglej več »

Letalonosilka

Ameriška letalonosilka Gerald R. Ford (CVN-78), trenutno največja in najmodernejša letalonosilka na svetu Letalonosilka je vrsta vojne ladje, ki služi kot plavajoča letalska baza.

Bitka za Atlantik in Letalonosilka · Druga svetovna vojna in Letalonosilka · Poglej več »

Magnetna mina

Magnetna mina je mornariška mina zasnovana tako, da jo raznese ob spremembi magnetnega polja, ki ga povzroči trup železne ladje.

Bitka za Atlantik in Magnetna mina · Druga svetovna vojna in Magnetna mina · Poglej več »

Mehiški zaliv

3D računalniški model Mehiškega zaliva Mehiški zaliv je veliko vodno telo med Severno in Srednjo Ameriko, del Atlantskega oceana.

Bitka za Atlantik in Mehiški zaliv · Druga svetovna vojna in Mehiški zaliv · Poglej več »

Napad na Pearl Harbor

Napad na Pearl Harbor je bil japonski letalski in pomorski napad na ameriško pomorsko oporišče Pearl Harbor na otoku Oahu na Havajih.

Bitka za Atlantik in Napad na Pearl Harbor · Druga svetovna vojna in Napad na Pearl Harbor · Poglej več »

Norveška

Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.

Bitka za Atlantik in Norveška · Druga svetovna vojna in Norveška · Poglej več »

Operacija Overlord

Operacija Overlord ali operacija Neptun je bila največja pomorsko-zračna desantna operacija v zgodovini vojskovanja, katere namen je bilo odprtje že dolgo pričakovane druge fronte, ki bi razbremenila rusko- nemško vzhodno fronto, ter hkrati obkoliti tretji rajh.

Bitka za Atlantik in Operacija Overlord · Druga svetovna vojna in Operacija Overlord · Poglej več »

Podmornica

Avstralska podmornica ''HMAS Rankin'' Podmornica je vsako pomorsko plovilo, ki je zmožno plutja pod in na morski gladini; po navadi plujejo pod morsko gladino, od tu tudi ime (podmornica -> pod + mor(je) + nica).

Bitka za Atlantik in Podmornica · Druga svetovna vojna in Podmornica · Poglej več »

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.

Bitka za Atlantik in Poljska · Druga svetovna vojna in Poljska · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Bitka za Atlantik in Prva svetovna vojna · Druga svetovna vojna in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Rokavski preliv

Satelitski posnetek Rokavskega preliva Rokavski preliv (angleško English Channel, francosko La Manche 'rokav') je preliv med Veliko Britanijo in Francijo, ki je del Atlantskega oceana.

Bitka za Atlantik in Rokavski preliv · Druga svetovna vojna in Rokavski preliv · Poglej več »

Severno morje

Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.

Bitka za Atlantik in Severno morje · Druga svetovna vojna in Severno morje · Poglej več »

Sovjetska zveza

Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.

Bitka za Atlantik in Sovjetska zveza · Druga svetovna vojna in Sovjetska zveza · Poglej več »

Tretji rajh

Tretji rajh oz.

Bitka za Atlantik in Tretji rajh · Druga svetovna vojna in Tretji rajh · Poglej več »

U-47

U-47 je naziv več podmornic.

Bitka za Atlantik in U-47 · Druga svetovna vojna in U-47 · Poglej več »

Zavezniki

Zavezniki so osebe, predmeti ali pojmi, ki nekoga podpirajo, zlasti ko mu kdo drug nasprotuje.

Bitka za Atlantik in Zavezniki · Druga svetovna vojna in Zavezniki · Poglej več »

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Bitka za Atlantik in Združene države Amerike · Druga svetovna vojna in Združene države Amerike · Poglej več »

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.

Bitka za Atlantik in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Druga svetovna vojna in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »