Bitka pri Dorileju (1097) in Prva križarska vojna

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Bitka pri Dorileju (1097) in Prva križarska vojna

Bitka pri Dorileju (1097) vs. Prva križarska vojna

Bitka pri Dorileju, spopad med križarji in Turki Seldžuki, ki se je zgodil med prvo križarsko vojno, 1. julija 1097 pri Dorileju v Anatoliji. Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.

Ademar Monteilski

Adhémar, Adémar, Aimar ali Aelarz Monteilski (francosko: Adhémar de Monteil), škof v Le Puy-en-Velayu in apostolski legat v prvi križarski vojni, † 1. avgust 1098, Antiohija.

Ademar Monteilski in Bitka pri Dorileju (1097) · Ademar Monteilski in Prva križarska vojna · Poglej več »

Albert iz Aachna

Albert iz Aachna (francosko: Albert d'Aix, latinsko: Albericus ali Albertus Aquensis), kanonik in kustos katedrale v Aachnu in kronist prve križarske vojne iz 12.

Albert iz Aachna in Bitka pri Dorileju (1097) · Albert iz Aachna in Prva križarska vojna · Poglej več »

Aleksej I. Komnen

Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.

Aleksej I. Komnen in Bitka pri Dorileju (1097) · Aleksej I. Komnen in Prva križarska vojna · Poglej več »

Ana Komnena

Ana Komnena ali Komnene (grško: Άννα Κομνηνή) bizantinska princesa, ena prvih zgodovinark, * 2. december 1083, Bizanc, † okrog 1154, samostan Keharitomen.

Ana Komnena in Bitka pri Dorileju (1097) · Ana Komnena in Prva križarska vojna · Poglej več »

Anatolija

Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.

Anatolija in Bitka pri Dorileju (1097) · Anatolija in Prva križarska vojna · Poglej več »

Antiohija

Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.

Antiohija in Bitka pri Dorileju (1097) · Antiohija in Prva križarska vojna · Poglej več »

Balduin I. Jeruzalemski

Balduin Boulonjski, francoski plemič, * 1. januar 1058, Spodnja Lorena, Francija, † 2. april 1118, Al-Arish, Egipt.

Balduin I. Jeruzalemski in Bitka pri Dorileju (1097) · Balduin I. Jeruzalemski in Prva križarska vojna · Poglej več »

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Bitka pri Dorileju (1097) in Bizantinsko cesarstvo · Bizantinsko cesarstvo in Prva križarska vojna · Poglej več »

Bohemond I. Antiohijski

Bohemond I, tudi Bohemund, Boemund ali Boamund, normanski plemič, knez Taranta in Antiohije, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1054, San Marco Argentano, Italija - † 3. marec 1111, Canosa di Puglia, Italija.

Bitka pri Dorileju (1097) in Bohemond I. Antiohijski · Bohemond I. Antiohijski in Prva križarska vojna · Poglej več »

Danišmendi

obleganjem Nikeja Danišmendi so bili vladarska dinastija Oguških Turkov, ki je v 11. in 12. stoletju vladala v severnem in vzhodnem delu osrednje Anatolije.

Bitka pri Dorileju (1097) in Danišmendi · Danišmendi in Prva križarska vojna · Poglej več »

Fulcher iz Chartresa

Fulcher iz Chartresa, kronist prve križarske vojne, * okrog 1059, Chartres, Francija, † 1127, Jeruzalem, Jeruzalemsko kraljestvo.

Bitka pri Dorileju (1097) in Fulcher iz Chartresa · Fulcher iz Chartresa in Prva križarska vojna · Poglej več »

Gesta Francorum

Gesta Francorum (Dejanja Frankov) s polnim naslovom De Gesta Francorum et aliorum Hierosolimitanorum (Dejanja Frankov in drugih romarjev v Jeruzalem) je latinska kronika prve križarske vojne, ki je bila napisana leta 1100 ali 1101.

Bitka pri Dorileju (1097) in Gesta Francorum · Gesta Francorum in Prva križarska vojna · Poglej več »

Godfrej Bouillonski

Godfrej Bouillonski, flandrijski plemič in vojak, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1060, Boulogne-sur-Mer, Francija, † 18. julij 1100, Jeruzalem, Jeruzalemsko kraljestvo.

Bitka pri Dorileju (1097) in Godfrej Bouillonski · Godfrej Bouillonski in Prva križarska vojna · Poglej več »

Kılıç Arslan I.

Kilič Arslan I. (turško I. Kılıç Arslan, arabsko قلج أرسلان‎), tretji sultan seldžuškega sultanata Rum (1092-1107), * 1079, † 1107.

Bitka pri Dorileju (1097) in Kılıç Arslan I. · Kılıç Arslan I. in Prva križarska vojna · Poglej več »

Normani

12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.

Bitka pri Dorileju (1097) in Normani · Normani in Prva križarska vojna · Poglej več »

Perzijci

Perzijci so glavni narod Irana in govorijo perzijščino oziroma farsi; večina se jih opredeljuje za etnične Irance.

Bitka pri Dorileju (1097) in Perzijci · Perzijci in Prva križarska vojna · Poglej več »

Rajmond IV. Touluški

Rajmond IV. Touluški (francosko Raymond IV. de Toulouse, včasih tudi Raymond de Saint-Gilles), grof Toulousa, vojvoda Narbone in mejni grof Provanse, eden od voditeljev prvega križarskega pohoda, * 1041 ali 1042, † 1105. Rajmond je bil sin Ponsa Touluškega in Almodise Lamarške. Naslov saint-gilleskega grofa je podedoval po očetu, naslov mejnega grofa Provanse pa je dobil leta 1094 po smrti Viljema Bertranda Provansalskega. Bil je trikrat poročen in dvakrat izobčen iz cerkve, ker se je poročil s svojo sestrično, s katero je imel sina Bertranda. Druga žena Matilda je bila hči sicilskega vladarja Rogerija I. Tretja žena Elvira je bila nezakonska hči kastiljskega kralja Alfonza VI., s katerim se je boril proti Mavrom. Na romanju v Jeruzalemu je bil že pred letom 1096. Na poziv papeža Urbana II. se je leta 1096 med prvimi pridružil križarski vojski. Udeležil se je vseh velikih bitk in obleganja Jeruzalema. Po zasedbi Jeruzalema so mu ponudili jeruzalemsko krono, vendar jo je odklonil.

Bitka pri Dorileju (1097) in Rajmond IV. Touluški · Prva križarska vojna in Rajmond IV. Touluški · Poglej več »

Seldžuki

Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.

Bitka pri Dorileju (1097) in Seldžuki · Prva križarska vojna in Seldžuki · Poglej več »

Sultanat Rum

Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas. Sultanat se je na svojem višku raztezal od Antalye in Alanye na sredozemski obali do Sinopa na obali Črnega morja, na vzhodu do jezera Van in na zahodu do Denizlija v zaledju Egejskega morja. Izraz Rum izhaja iz arabskega imena Rimskega oziroma Bizantinskega cesarstva. Seldžuki so svoj sultanat imenovali Rum, ker je nastal na ozemlju, ki so ga muslimanske vojske dolgo časa imele za rimsko oziroma bizantinsko. Sultanat je dosegel svoj višek v poznem 12. in zgodnjem 13. stoletju, ko so Seldžuki osvojili ključna bizantinska pristaniška mesta na sredozemski in črnomorski obali. V Anatoliji so z zgraditvijo mreže karavanaserajev pospeševali trgovanje z dobrinami od Irana in Srednje Azije do črnomorskih in sredozemskih pristanišč. Posebno tesne trgovske stike so imeli z Genovsko republiko, ki ae je začela razvijati v tistem času. Vedno bolj bogati sultanat je na vzhodu absorbiral druge turške države, ki so nastale po bitki pri Manzikertu leta 1071: Danišmende, Mengučekide, Saltukide in Ortokide. Seldžuški sultani so se uspešno upirali križarjem, ne pa tudi napreduječim Mongolom in leta 1243 so postali njihovi vazali. Država je kljub prizadevanjem, da se ohrani celovitost države, začela v drugi polovici 13. stoletja razpadati in je v prvem desetletju 14. stoletja popolnoma izginila. V zadnjih desetletjih obstoja je na ozemlju sultanata nastalo mnogo majhnih kneževin – bejlukov. Med njimi je začel prevladovati bejluk Osmana I., iz katerega se je kasneje razvilo Osmansko cesarstvo.

Bitka pri Dorileju (1097) in Sultanat Rum · Prva križarska vojna in Sultanat Rum · Poglej več »

Tankred Galilejski

Tankred Hautevillski (italijansko Tancredi d'Altavilla) je bil normanski plemič, eden od vodij prvega križarskega pohoda in od leta 1099 do 1101 in ponovno od 1109 do 1112 regent Kneževine Antiohije in galiljejski knez, * 1072, † 5. ali 12. december 1112, Kneževina Antiohija.

Bitka pri Dorileju (1097) in Tankred Galilejski · Prva križarska vojna in Tankred Galilejski · Poglej več »

Tatikij

Tatikij, tudi Taticij, Tetigus, Tatizius, Tatitius, Tatic ali Tetig (grško: Τατίκιος), bizantinski general med vladanjem Alekseja I. Komnena, † po letu 1099.

Bitka pri Dorileju (1097) in Tatikij · Prva križarska vojna in Tatikij · Poglej več »

Turki

Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.

Bitka pri Dorileju (1097) in Turki · Prva križarska vojna in Turki · Poglej več »