Hitreje kot brskalnik!
28 odnosi: Alpe, Antanta, Avstralija, Bitka pri Verdunu, Douglas Haig, Ferdinand Foch, Francija, Francozi, Granata, Italijani, Južna Afrika, Kanada, Kaverna, Kraljevi letalski korpus, Nikogaršnje ozemlje, Nova Zelandija, Prva svetovna vojna, Rusi, Sever, Soma, Strojnica, Tank, Vojak, Zahodna fronta (prva svetovna vojna), Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, 1. julij, 18. november, 1916.
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Novo!!: Bitka na Somi (1916) in Alpe · Poglej več »
Antanta
Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Antanta (francosko: Entente cordiale oz. Srčna zveza) je politična zveza držav, ki sta jo vladi Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske ter Francije sklenili leta 1904.
Novo!!: Bitka na Somi (1916) in Antanta · Poglej več »
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Novo!!: Bitka na Somi (1916) in Avstralija · Poglej več »
Bitka pri Verdunu
Bitka pri Verdunu je ime za niz napadov na francosko mesto Verdun, ki so potekali od februarja do decembra 1916, med prvo svetovno vojno.
Novo!!: Bitka na Somi (1916) in Bitka pri Verdunu · Poglej več »
Douglas Haig
Douglas Haig, 1.
Novo!!: Bitka na Somi (1916) in Douglas Haig · Poglej več »
Ferdinand Foch
Ferdinand Foch, francoski maršal, * 2. oktober 1851, Tarbes, † 20. marec 1929, Pariz.
Novo!!: Bitka na Somi (1916) in Ferdinand Foch · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Bitka na Somi (1916) in Francija · Poglej več »
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Novo!!: Bitka na Somi (1916) in Francozi · Poglej več »
Granata
havbico ''Dora'' Granata je artilerijski naboj, ki je sestavljen iz kovinskega ovoja, eksplozivne polnitve, vžigalnika in glave naboja.
Novo!!: Bitka na Somi (1916) in Granata · Poglej več »
Italijani
Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.
Novo!!: Bitka na Somi (1916) in Italijani · Poglej več »
Južna Afrika
Južna Afrika, uradno Republika Južna Afrika (pogosto napačno imenovana Južnoafriška republika) je republika na skrajnem jugu Afrike.
Novo!!: Bitka na Somi (1916) in Južna Afrika · Poglej več »
Kanada
Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).
Novo!!: Bitka na Somi (1916) in Kanada · Poglej več »
Kaverna
Banjški planoti leta 1917 Kaverna je umetna jama, navadno vdolbena v skalnat teren, za zaščito pred artilerijskim ali letalskim napadom, ki služi kot pomožno zaklonišče.
Novo!!: Bitka na Somi (1916) in Kaverna · Poglej več »
Kraljevi letalski korpus
Znak Kraljevega letalskega korpusa Kraljevi letalski korpus (angleško Royal Flying Corps; kratica RFC) je bil vojnoletalski korpus Oboroženih sil Združenega kraljestva večji del prve svetovne vojne.
Novo!!: Bitka na Somi (1916) in Kraljevi letalski korpus · Poglej več »
Nikogaršnje ozemlje
Nikogaršnje ozemlje je del zemeljskega površja; kopnega, morja, reke ali jezera, ki ne pripada nobeni državi.
Novo!!: Bitka na Somi (1916) in Nikogaršnje ozemlje · Poglej več »
Nova Zelandija
Nova Zelandija (Aotearoa) je otoška država v jugozahodnem Tihem oceanu.
Novo!!: Bitka na Somi (1916) in Nova Zelandija · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Bitka na Somi (1916) in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Novo!!: Bitka na Somi (1916) in Rusi · Poglej več »
Sever
Vetrnica Sever je stran neba, določena je s presekom opazovalčevega obzorja v smeri, v kateri je senca navpičnega stebra podnevi najkrajša.
Novo!!: Bitka na Somi (1916) in Sever · Poglej več »
Soma
Soma (francosko Somme) je reka v severni francoski regiji Pikardiji, dolga 245 km.
Novo!!: Bitka na Somi (1916) in Soma · Poglej več »
Strojnica
Strojnica je lahko.
Novo!!: Bitka na Somi (1916) in Strojnica · Poglej več »
Tank
Glavni bojni tank M-84 Tánk je težko oklepljeno, oboroženo, gosenično vozilo, ki se uporablja za bojevanje.
Novo!!: Bitka na Somi (1916) in Tank · Poglej več »
Vojak
Vojak je (ožje gledano) pripadnik kopenske vojske, širše gledano pa tudi vsak pripadnik oboroženih sil.
Novo!!: Bitka na Somi (1916) in Vojak · Poglej več »
Zahodna fronta (prva svetovna vojna)
Zahodna fronta je med prvo svetovno vojno potekala od Francije ob reki Marni do švicarske meje.
Novo!!: Bitka na Somi (1916) in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Novo!!: Bitka na Somi (1916) in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »
1. julij
1.
Novo!!: Bitka na Somi (1916) in 1. julij · Poglej več »
18. november
18.
Novo!!: Bitka na Somi (1916) in 18. november · Poglej več »
1916
Potop ladje Britannic. 1916 (MCMVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Bitka na Somi (1916) in 1916 · Poglej več »
