Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Bernoullijevo število in Seznam matematičnih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Bernoullijevo število in Seznam matematičnih vsebin

Bernoullijevo število vs. Seznam matematičnih vsebin

Bernoullijeva števíla so v matematiki zaporedje racionalnih števil. Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Podobnosti med Bernoullijevo število in Seznam matematičnih vsebin

Bernoullijevo število in Seznam matematičnih vsebin še 37 stvari v skupni (v Unijapedija): Abraham de Moivre, Absolutna vrednost, Algoritem, Aritmetična sredina, Bellovo število, Binomski koeficient, Cauchyjev produkt, Celo število, Deljivost brez kvadrata, Eksponentna funkcija, Euler-Maclaurinova formula, Fakulteta (funkcija), Fermatov veliki izrek, Hiperbolična funkcija, Jakob Bernoulli I., Koeficient, Kongruenca, Konvergenčni polmer, L'Hôpitalovo pravilo, Leonhard Euler, Matematična indukcija, Matematika, Negativno število, O notacija, Polinom, Potenčna vrsta, Racionalno število, Regularno praštevilo, Rekurzija, Riemannova funkcija zeta, ..., Srinivasa Ajangar Ramanudžan, Taylorjeva vrsta, Teorija števil, Trigonometrična funkcija, Verjetnostna porazdelitev, Vsota, Zaporedje. Razširi indeks (7 več) »

Abraham de Moivre

Abraham de Moivre, francoski matematik, * 26. maj 1667, Vitry-le-François, Šampanja, Francija, † 27. november 1754, London, Anglija.

Abraham de Moivre in Bernoullijevo število · Abraham de Moivre in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Absolutna vrednost

realnega števila ''x'' Absolútna vrédnost (redko tudi módul) nekega realnega ali kompleksnega števila je v matematiki elementarna funkcija, ki predstavlja njegovo oddaljenost od številskega izhodišča (točke 0) na številski premici oziroma v kompleksni ravnini.

Absolutna vrednost in Bernoullijevo število · Absolutna vrednost in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Algoritem

Diagram poteka algoritma (Evklidov algoritem) za izračun največjega skupnega delitelja dveh števil ''a'' in ''b'' na lokacijah imenovanih A and B. Algoritem uporabi dve zaporedni odštevanji v dveh zankah: IF test B ≥ A vrne "yes" ali "true" (natančneje, ''število'' ''b'' na lokaciji B je večje ali enako ''številu'' ''a'' na lokaciji A) THEN, algoritem priredi B ← B − A (kar pomeni število ''b'' − ''a'' nadomesti stari ''b''). Podobno, IF A > B, THEN A ← A − B. Proces se zaključi, ko je (vsebina) B enaka 0 in vrne največjega skupnega delitelja iz A. Diagram Ada Lovelace iz "note G", ki je prvi objavljen računalniški algoritem Algoritem je v matematiki in računalništvu končno zaporedje natančno določenih, računalniško izvedljivih navodil, običajno namenjenih reševanju težav ali za izvajanje izračuna.

Algoritem in Bernoullijevo število · Algoritem in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Aritmetična sredina

Aritmétična sredína ali povpréčje oz.

Aritmetična sredina in Bernoullijevo število · Aritmetična sredina in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Bellovo število

Bellova števila (tudi eksponentna števila, označba B_\, ali \varpi_\) so v matematiki in kombinatoriki števila particij množic z n elementi, oziroma so števila ekvivalenčnih relacij na njih.

Bellovo število in Bernoullijevo število · Bellovo število in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Binomski koeficient

Binómski koeficiènt naravnega števila n in celoštevilčnega k je v matematiki koeficient, ki nastopa v razčlenjeni obliki binoma (x + y)n.

Bernoullijevo število in Binomski koeficient · Binomski koeficient in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Cauchyjev produkt

Cauchyjev prodúkt dveh zaporedij \textstyle (a_)_\,, \textstyle (b_)_\, je v matematiki nezvezna konvolucija zaporedij s katero nastane novo zaporedje \textstyle (c_)_\,, katerega splošna oblika je dana kot: Je zaporedje, katerega povezana formalna potenčna vrsta \textstyle \sum_^ c_ X^\, je produkt dveh vrst, ki sta podobno povezani z (a_)_\, in (b_)_\,.

Bernoullijevo število in Cauchyjev produkt · Cauchyjev produkt in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Celo število

Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.

Bernoullijevo število in Celo število · Celo število in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Deljivost brez kvadrata

Celo število n je v matematiki deljivo brez kvadrata tedaj in le tedaj, če ni deljivo s popolnim kvadratom, razen števila 1.

Bernoullijevo število in Deljivost brez kvadrata · Deljivost brez kvadrata in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Eksponentna funkcija

Grafi eksponentnih funkcij z osnovo ''a'' > 1 Naravna eksponentna funkcija ''f(x).

Bernoullijevo število in Eksponentna funkcija · Eksponentna funkcija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Euler-Maclaurinova formula

Euler-Maclaurinova formula je v matematiki formula za razliko med integralom in tesno povezano vsoto.

Bernoullijevo število in Euler-Maclaurinova formula · Euler-Maclaurinova formula in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Fakulteta (funkcija)

Fakultéta (tudi faktoriéla) naravnega števila n je v matematiki funkcija, ki določa produkt pozitivnih celih števil manjših ali enakih n. Funkcijo se zapiše kot n! in prebere »n fakulteta«.

Bernoullijevo število in Fakulteta (funkcija) · Fakulteta (funkcija) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Fermatov veliki izrek

Pierre de Fermat Aritmetiki''. Na strani 61 je de Fermatova opomba, ki je postala Fermatov veliki izrek (izdaja iz leta 1670). Fermatov velíki izrèk (velíki Fermatov izrèk ali tudi Fermatov zádnji izrèk) v teoriji števil pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc, če je potenca večja kot dva.

Bernoullijevo število in Fermatov veliki izrek · Fermatov veliki izrek in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Hiperbolična funkcija

Hiperbólične fúnkcije so matematične funkcije, ki so po nekaterih lastnostih podobne trigonometričnim funkcijam.

Bernoullijevo število in Hiperbolična funkcija · Hiperbolična funkcija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Jakob Bernoulli I.

Jakob Bernoulli I. (tudi Jacob, James, Jacques), švicarski matematik, * 27. december 1654, Basel, Švica, † 16. avgust 1705, Basel.

Bernoullijevo število in Jakob Bernoulli I. · Jakob Bernoulli I. in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Koeficient

Koeficiènt je nespremenljiva količina, ki izraža razmerje med dvema ali več spremenljivimi količinami.

Bernoullijevo število in Koeficient · Koeficient in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Kongruenca

Kongruénca oziroma kongruénčna relácija je ekvivalenčna relacija.

Bernoullijevo število in Kongruenca · Kongruenca in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Konvergenčni polmer

Konvergénčni polmér (tudi ~ pólmer) potenčne vrste je v matematiki nenegativna količina, realno število ali \scriptstyle \infty, ki predstavlja območje (znotraj polmera) v katerem bo funkcija konvergirala.

Bernoullijevo število in Konvergenčni polmer · Konvergenčni polmer in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

L'Hôpitalovo pravilo

L'Hôpitalovo pravilo (tudi l'Hospitalovo pravilo) je v matematični analizi pravilo za računanje limit funkcij z nedoločenimi izrazi s pomočjo odvodov.

Bernoullijevo število in L'Hôpitalovo pravilo · L'Hôpitalovo pravilo in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Leonhard Euler

Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Bernoullijevo število in Leonhard Euler · Leonhard Euler in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Matematična indukcija

domin. Matemátična ali popólna indúkcija je v matematiki metoda dokaza, ki se običajno uporablja za dokazovanje ali je dana trditev ali izrek resničen za vsa naravna števila ali za vse člene neskončnega zaporedja.

Bernoullijevo število in Matematična indukcija · Matematična indukcija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Bernoullijevo število in Matematika · Matematika in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Negativno število

Negativno število x je vsako število, za katero velja x. Vsakemu naravnemu številu n se lahko priredi novo število −n, ki se imenuje nasprotno število, − tako postane preslikava množice N v množico nasprotnih števil.

Bernoullijevo število in Negativno število · Negativno število in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

O notacija

Primer notacije O: f(x) ∈ O(g(x)) za ''c'' > 0 (e.g. ''c''.

Bernoullijevo število in O notacija · O notacija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Polinom

Polinóm, mnogočlénik ali veččlenik stopnje n, je linearna kombinacija potenc z nenegativnimi celimi eksponenti.

Bernoullijevo število in Polinom · Polinom in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Potenčna vrsta

Poténčna vŕsta (ene spremenljivke) je v matematiki neskončna vrsta oblike: kjer je an koeficient n-tega člena, a konstanta in x neodvisna spremenljivka okrog a. Vrsta po navadi nastane kot Taylorjeva vrsta kakšne znane funkcije.

Bernoullijevo število in Potenčna vrsta · Potenčna vrsta in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Racionalno število

Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.

Bernoullijevo število in Racionalno število · Racionalno število in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Regularno praštevilo

Regulárna práštevíla so v matematiki določena vrsta praštevil.

Bernoullijevo število in Regularno praštevilo · Regularno praštevilo in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Rekurzija

Rekurzivna slika, na kateri je rekurzivna slika, na kateri je rekurzivna slika, na kateri... Vizualna oblika rekurzije, znana tudi kot Drostejev pojav. Ženska na sliki drži objekt, ki vsebuje manjšo sliko nje same, ki drži isti objekt, in ta spet vsebuje manjšo sliko z njo samo, ki drži isti objekt itd Rekúrzija v matematiki in računalništvu pomeni podajanje funkcije na tak način, da se v definiciji sklicujemo na to isto funkcijo (vendar pri drugačnem argumentu).

Bernoullijevo število in Rekurzija · Rekurzija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Riemannova funkcija zeta

rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.

Bernoullijevo število in Riemannova funkcija zeta · Riemannova funkcija zeta in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Srinivasa Ajangar Ramanudžan

Sri Srinivasa Ajangar Ramanudžan (tudi Aiyangar, Aaiyangar, Iyengar) (tamilsko ஸ்ரீனிவாஸ ஐயங்கார் ராமானுஜன்), FRS, indijski matematik tamilskega rodu, * 22. december 1887, Erode, Tamil Nadu, Britanska Indija (sedaj Indija), † 22. april 1920, Četput, Madras (sedaj Čenaj), Britanska Indija.

Bernoullijevo število in Srinivasa Ajangar Ramanudžan · Seznam matematičnih vsebin in Srinivasa Ajangar Ramanudžan · Poglej več »

Taylorjeva vrsta

Funkcija sin(x) in Taylorjevi približki, polinomi stopnje 1, 3, 5, 7, 9, 11 in 13.'' Taylorjeva vŕsta v matematiki neskončno mnogokrat odvedljive realne (ali kompleksne) funkcije f določena na odprtem intervalu (a-r, a+r) je potenčna vrsta: kjer je n! fakulteta n in f (n)(a) n-ti odvod f v točki a. Če ta vrsta konvergira za vsak x v intervalu (a-r, a+r) in je vsota enaka f(x), se funkcija f(x) imenuje analitična.

Bernoullijevo število in Taylorjeva vrsta · Seznam matematičnih vsebin in Taylorjeva vrsta · Poglej več »

Teorija števil

Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.

Bernoullijevo število in Teorija števil · Seznam matematičnih vsebin in Teorija števil · Poglej več »

Trigonometrična funkcija

Trigonométrične (trigonometríjske) ali kótne fúnkcije so pomembne matematične funkcije.

Bernoullijevo število in Trigonometrična funkcija · Seznam matematičnih vsebin in Trigonometrična funkcija · Poglej več »

Verjetnostna porazdelitev

normalna ali Gaussova porazdelitev). Verjetnostna porazdelitev (tudi porazdelitev verjetnosti) je v verjetnostnem računu in statistiki pravilo, ki določa verjetnost, da slučajna spremenljivka zavzame neko vrednost.

Bernoullijevo število in Verjetnostna porazdelitev · Seznam matematičnih vsebin in Verjetnostna porazdelitev · Poglej več »

Vsota

Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.

Bernoullijevo število in Vsota · Seznam matematičnih vsebin in Vsota · Poglej več »

Zaporedje

Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.

Bernoullijevo število in Zaporedje · Seznam matematičnih vsebin in Zaporedje · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Bernoullijevo število in Seznam matematičnih vsebin

Bernoullijevo število 41 odnose, medtem ko je Seznam matematičnih vsebin 2202. Saj imajo skupno 37, indeks Jaccard je 1.65% = 37 / (41 + 2202).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Bernoullijevo število in Seznam matematičnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: