Odpri v Google MapsKazalo
145 odnosi: Adolf Hitler, Albert Einstein, Albert Speer, Alexanderplatz, Alte Nationalgalerie, Altes Museum, Argentina, Arhitektura, Španija, Češka, Bauhaus, Bazilika sv. Petra, Vatikan, Bebelplatz, Belgija, Berlinska državna opera, Berlinska filharmonija, Berlinska modernistična stanovanjska naselja, Berlinska palača, Berlinska stolnica, Berlinski zid, Berlinski zračni most, Bodejev muzej, Bombardiranje Berlina v drugi svetovni vojni, Bonn, Brandenburška vrata, Brandenburg, Brugge, Bruselj, Budimpešta, Buenos Aires, Carigrad, Checkpoint Charlie, Ciudad de México, Džakarta, De iure - de facto, Druga svetovna vojna, Dunaj, Enklava in eksklava, Evropa, Francija, Friderik I. Pruski, Friderik II. Veliki, Gemäldegalerie, Berlin, Gendarmenmarkt, Germani, Glavno mesto, Gospodarstvo, Hansa, Herbert von Karajan, Hertha BSC, ... Razširi indeks (95 več) »
- Glavna mesta Evrope
- Mestne države
- Zvezne dežele Nemčije
Adolf Hitler
Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).
Poglej Berlin in Adolf Hitler
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Berlin in Albert Einstein
Albert Speer
Albert Speer, nemški arhitekt in politik, * 19. marec 1905, Mannheim, † 1. september 1981, London, Združeno kraljestvo.
Poglej Berlin in Albert Speer
Alexanderplatz
Alexanderplatz Aleksandrov trg) je velik javni trg in prometno središče v osrednjem okrožju Mitte v Berlinu. Trg je poimenovan po ruskem carju Aleksandru I., kar označuje tudi večjo sosesko, ki se razteza od Mollstraße na severovzhodu do Spandauer Straße in Rotes Rathaus na jugozahodu.
Poglej Berlin in Alexanderplatz
Alte Nationalgalerie
Alte Nationalgalerie (Stara narodna galerija) je zaščitena stavba na Muzejskem otoku v zgodovinskem središču Berlina v Nemčiji.
Poglej Berlin in Alte Nationalgalerie
Altes Museum
Altes Museum (Stari muzej) je zaščitena stavba na Muzejskem otoku v zgodovinskem središču Berlina v Nemčiji.
Poglej Berlin in Altes Museum
Argentina
Argentina je država v Južni Ameriki med Andi in južnim Atlantikom.
Poglej Berlin in Argentina
Arhitektura
Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.
Poglej Berlin in Arhitektura
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Berlin in Španija
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Poglej Berlin in Češka
Bauhaus
Bauhaus (Das Staatliche Bauhaus.; Državni Bauhaus) je združba najbolj avantgardnih in socialističnih umetnikov v vlogi učencev in učiteljev, ki so živeli v sožitju, kampusu na istem mestu in ustvarjali mojstrovine.
Poglej Berlin in Bauhaus
Bazilika sv. Petra, Vatikan
Papeška bazilika svetega Petra v Vatikanu (italijansko: basilica Papale di San Pietro in Vaticano) ali preprosto bazilika svetega Petra (latinsko: Basilica Sancti Petri) je cerkev, zgrajena v renesančnem slogu, ki stoji v Vatikanu, papeški enklavi v mestu Rim.
Poglej Berlin in Bazilika sv. Petra, Vatikan
Bebelplatz
Bebelplatz je na južni strani bulvarja Unter den Linden, glavne prometnice v smeri vzhod-zahod, ki teče skozi središče Berlina.
Poglej Berlin in Bebelplatz
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Poglej Berlin in Belgija
Berlinska državna opera
Berlinska državna opera (Staatsoper Berlin), znana tudi kot Staatsoper Unter den Linden (dob. Državna opera pod lipami), je zaščitena stavba na bulvarju Unter den Linden v zgodovinskem središču Berlina v Nemčiji.
Poglej Berlin in Berlinska državna opera
Berlinska filharmonija
Berlinska filharmonija je orkester iz Berlina, ki je bil pod imenom Frühere Bilsesche Kapelle ustanovljen spomladi leta 1882.
Poglej Berlin in Berlinska filharmonija
Berlinska modernistična stanovanjska naselja
Berlinska modernistična stanovanjska naselja (Siedlungen der Berliner Moderne) so leta 2008 uvrščena na seznam Unescove svetovne dediščine in obsegajo šest ločenih subvencioniranih stanovanjskih sosesk v Berlinu.
Poglej Berlin in Berlinska modernistična stanovanjska naselja
Berlinska palača
Berlinska palača (Berliner Schlos), uradno kraljeva palača (Königliches Schloss), poleg Berlinske stolnice in Muzejskega otoka v predelu Mitte v Berlinu, je bila glavna rezidenca rodbine Hohenzollern od leta 1443 do 1918.
Poglej Berlin in Berlinska palača
Berlinska stolnica
Berlinska stolnica (Berliner Dom), znana tudi kot Evangeličanska vrhovna župnija in kolegiat, je monumentalna nemška protestantska cerkev in dinastična grobnica (Hohenzollerji) na Muzejskem otoku v središču Berlina.
Poglej Berlin in Berlinska stolnica
Berlinski zid
Potek Berlinskega zidu Berlinski zid (uradno ime, v prevodu antifašistična zaščitna ovira), je bila prepreka, dolga preko 150 km, ki je med letoma 1961 in 1989 delila vzhodni in zahodni Berlin.
Poglej Berlin in Berlinski zid
Berlinski zračni most
C-54 med pristajanjem na letališču Tempelhof (1948). Ker so piloti med pristajanjem pogosto odmetavali sladkarije, so letala otroci imenovali "rozinovi bombniki". Berlinski zračni most je bil ukrep, ki sta ga sprejeli vladi ZDA in Združenega kraljestva v odgovor na sovjetsko zaporo Berlina.
Poglej Berlin in Berlinski zračni most
Bodejev muzej
Bodejev muzej, prej imenovan Kaiser-Friedrich-Museum (Muzej cesarja Friderika), je zaščitena stavba na Muzejskem otoku v zgodovinskem središču Berlina.
Poglej Berlin in Bodejev muzej
Bombardiranje Berlina v drugi svetovni vojni
Berlin, takrat glavno mesto Nacistične Nemčije, je bil med drugo svetovno vojno izpostavljen 363 zračnim napadom.
Poglej Berlin in Bombardiranje Berlina v drugi svetovni vojni
Bonn
Zvezno mesto Bonn (nemško Bundesstadt Bonn) je mesto na bregovih Rena v nemški deželi Severno Porenje - Vestfalija v Nemčiji.
Poglej Berlin in Bonn
Brandenburška vrata
Brandenburška vrata Brandenburška vrata stojijo na vzhodnem delu bivšega razdeljenega Berlina in predstavljajo razpoznaven simbol mesta.
Poglej Berlin in Brandenburška vrata
Brandenburg
Brandenburg; spodnjenemško: Brannenborg; spodnjelužiško: Bramborska; zgornjelužiško: Braniborska) je nemška zvezna dežela z dvema in pol milijonoma prebivalcev. Po površini je peta največja (skoraj 30.000 km2), po prebivalstvu pa šele deseta in je med najredkeje poseljenimi nemškimi deželami (redkeje od Slovenije).
Poglej Berlin in Brandenburg
Brugge
Brugge (/ bruːʒ /; flamsko oz. nizozemsko Brugge; francosko Bruges) je glavno in največje mesto Zahodne Flandrije v regiji Flandrija v Belgiji, ki leži na severozahodu države.
Poglej Berlin in Brugge
Bruselj
Bruselj (flamsko/), uradno Regija Bruselj-glavno mesto ali Bruseljska regija, je prestolnica Belgije in obenem Evropske unije.
Poglej Berlin in Bruselj
Budimpešta
Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave.
Poglej Berlin in Budimpešta
Buenos Aires
Buenos Aires (/ ˌbweɪnəs ˈɛəriːz / ali / -ˈaɪrɪs /; španska izgovorjava), uradno Avtonomno mesto Buenos Aires (Ciudad Autónoma de Buenos Aires), je glavno in največje mesto Argentine.
Poglej Berlin in Buenos Aires
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Berlin in Carigrad
Checkpoint Charlie
Kontrolna hišica Checkpoint Charlie Checkpoint Charlie (angleško nadzorna točka Charlie) je bil eden najbolj znanih mejnih prehodov v času razdeljenega Berlina med letoma 1945 in 1990.
Poglej Berlin in Checkpoint Charlie
Ciudad de México
Ciudad de México (Ciudad de México ali México D.F..) je glavno mesto Mehike.
Poglej Berlin in Ciudad de México
Džakarta
Džakarta (fomalno DKI Jakarta) je velemesto v jugovzhodni Aziji, glavno mesto Indonezije in hkrati največje mesto v državi.
Poglej Berlin in Džakarta
De iure - de facto
De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.
Poglej Berlin in De iure - de facto
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Berlin in Druga svetovna vojna
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Berlin in Dunaj
Enklava in eksklava
D je eksklava države B, vendar ni enklava C je eksklava države B in enklava države A Enklava je ozemlje kake države, ki je z vseh strani obdano z ozemljem tuje države.
Poglej Berlin in Enklava in eksklava
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Berlin in Evropa
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Berlin in Francija
Friderik I. Pruski
Friderik I., kralj v Prusiji (od 1701, prej vojvoda v Prusiji), grof marke Brandenburg (kot Friderik III.), višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva, * 11. julij 1657, Königsberg (današnji Kaliningrad), † 25. februar 1713, Berlin.
Poglej Berlin in Friderik I. Pruski
Friderik II. Veliki
Friderik Grigor II.
Poglej Berlin in Friderik II. Veliki
Gemäldegalerie, Berlin
Gemäldegalerie (Galerija slik) je umetniški muzej v Berlinu v Nemčiji in muzej, kjer je razstavljen glavni izbor slik berlinskih državnih muzejev (Staatliche Museen zu Berlin).
Poglej Berlin in Gemäldegalerie, Berlin
Gendarmenmarkt
Gendarmenmarkt (nemško za 'trg orožnikov') je trg v Berlinu in mesto arhitekturnega ansambla, ki vključuje berlinsko koncertno dvorano (Konzerthaus Berlin), skupaj s francosko in nemško cerkvijo.
Poglej Berlin in Gendarmenmarkt
Germani
Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.
Poglej Berlin in Germani
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Poglej Berlin in Glavno mesto
Gospodarstvo
Gospodarstvo je sestavljeno iz ekonomskega sistema neke države ali pokrajine, delovne sile, kapitala in zemeljskih virov ter gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v družbeni proizvodnji, izmenjavi, distribuciji in porabi blaga in storitev na tem območju.
Poglej Berlin in Gospodarstvo
Hansa
''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemščina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemščina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.
Poglej Berlin in Hansa
Herbert von Karajan
Herbert Ritter von Karajan, avstrijski dirigent, * 5. april 1908, Salzburg, Avstro-Ogrska, 16. julij 1989, † Anif pri Salzburgu, Avstrija.
Poglej Berlin in Herbert von Karajan
Hertha BSC
Hertha Berliner Sport-Club von 1892, znan kot Hertha BSC ali Hertha Berlin je nemški nogometni klub iz Berlina, ustanovljen leta 1892.
Poglej Berlin in Hertha BSC
Hladna vojna
Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne.
Poglej Berlin in Hladna vojna
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Poglej Berlin in Hohenzollerji
Holokavst
Holokávst (izvorno ὁλόκαυστος: hólos, »celota« in kaustós, »zažgan«), hebrejsko tudi šoa (השואה, HaShoah, dobesedno »katastrofa«), je sistematični genocid Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno.
Poglej Berlin in Holokavst
Hugenoti
Hugenoti so bili francoski protestanti kalvinistične veje iz 16.
Poglej Berlin in Hugenoti
Humboldtova univerza v Berlinu
Spomenik Alexandru von Humboldtu pred sedežem univerze Spomenik Wilhelmu von Humboldtu pred Humboldtsko Univerzo Humboldtova univerza v Berlinu (nemško Humboldt-Universität zu Berlin) je najstarejša in druga največja univerza v Berlinu.
Poglej Berlin in Humboldtova univerza v Berlinu
Indonezija
Republika Indonezija je država v Jugovzhodni Aziji, ki zavzema veliko otočje med Indokino in Avstralijo, med Indijskim oceanom in Tihim oceanom.
Poglej Berlin in Indonezija
Industrijska revolucija
Industríjska revolúcija je prehod iz ročne v strojno proizvodnjo, industrializacija pa je proces, ki to izvede v praksi.
Poglej Berlin in Industrijska revolucija
Izvršilna oblast
Izvršilna oblast je ob zakonodajni in pravosodni ena izmed treh vej oblasti, ki skrbi za redno upravljanje države in njenih organov ter izvajanje zakonov.
Poglej Berlin in Izvršilna oblast
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Poglej Berlin in Japonska
John F. Kennedy
John Fitzgerald Kennedy (znan tudi po inicialkah JFK), ameriški politik in predsednik, * 29. maj 1917, Brookline, Massachusetts, † 22. november 1963, Dallas, Teksas.
Poglej Berlin in John F. Kennedy
Kancler Nemčije
Kancler Nemčije je naziv visokega javnega funkcionarja Nemčije, ki je v zgodovini države pripadal nosilcem različnih funkcij, od leta 1949 pa z njim označujemo zveznega kanclerja Zvezne republike Nemčije, vodjo Vlade Zvezne republike Nemčije – položaj, primerljiv s predsednikom vlade v drugih državah s parlamentarno ureditvijo.
Poglej Berlin in Kancler Nemčije
Königsberg
Königsberg je lahko.
Poglej Berlin in Königsberg
Koncentracijsko taborišče Auschwitz
Zračni posnetek Auschwitza narejen med vojno Koncentracijsko taborišče Auschwitz je bilo nemško koncentracijsko taborišče med drugo svetovno vojno.
Poglej Berlin in Koncentracijsko taborišče Auschwitz
Kristalna noč
Kristalna noč (nemško Kristallnacht, tudi Pogromnacht) je pogrom nad Judi, tako poimenovan zaradi razbitih izložb trgovin v lasti judovskih trgovcev.
Poglej Berlin in Kristalna noč
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Poglej Berlin in Kultura
Ljudska republika Kitajska
Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev.
Poglej Berlin in Ljudska republika Kitajska
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Berlin in London
Los Angeles
Los Angeles (kratko L. A., tudi) je drugo največje mesto v ZDA (za New Yorkom) in največje mesto v zvezni državi Kalifornija.
Poglej Berlin in Los Angeles
Lustgarten
Lustgarten (Park užitkov) je park na Muzejskem otoku v središču Berlina v ospredju Altes Museum.
Poglej Berlin in Lustgarten
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Berlin in Madžarska
Madrid
Madrid (špansko:, lokalno) je glavno in največje mesto Španije.
Poglej Berlin in Madrid
Marlene Dietrich
Marlene Dietrich; nemško-ameriška igralka in pevka, * 27. december 1901, Nemčija, † 6. maj 1992, Pariz.
Poglej Berlin in Marlene Dietrich
Mehika
Združene mehiške države ali na kratko Mehika (špansko: México, uradno Estados Unidos Mexicanos; v Španiji se včasih uporablja alternativno črkovanje Méjico, vendar je to močno zastarelo v ostalem špansko govorečem svetu) je obmorska zvezna država v Severni Ameriki, ki na severu meji na Združene države Amerike, na jugovzhodu na Gvatemalo in Belize, na zahodu na Tihi ocean, ter na vzhodu na Mehiški zaliv in Karibsko morje.
Poglej Berlin in Mehika
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Berlin in Moskva
Muzejski otok
Zemljevid Muzejskega otoka (rdeče) Muzejski otok (nemško Museumsinsel) je muzejski kompleks na severnem delu otoka na reki Spree v zgodovinskem središču Berlina.
Poglej Berlin in Muzejski otok
Nacionalsocialistična nemška delavska stranka
Nacionalsocialistična nemška delavska stranka (nemško Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei; krajše nacistična stranka, NSDAP) je bila skrajna nacionalistična, fašistična in protidemokratična politična stranka, ki je delovala v Nemčiji v prvi polovici 20. stoletja.
Poglej Berlin in Nacionalsocialistična nemška delavska stranka
Namibija
Namíbija (uradno Repúblika Namíbija) je južnoafriška država, ki leži ob obali Atlantskega oceana.
Poglej Berlin in Namibija
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Berlin in Napoleon Bonaparte
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Berlin in Nemčija
Nemčija med letoma 1945 in 1949
Razdelitev Nemčije leta 1945 Potsdamska konferenca je avgusta 1945 določila, da se ozemlje premagane Nemčije razdeli na štiri cone pod okupacijo zmagovalcev, to je Sovjetske zveze, ZDA, Združenega Kraljestva in Francije.
Poglej Berlin in Nemčija med letoma 1945 in 1949
Nemška demokratična republika
Nemška demokratična republika, s kratico NDR (navadno krajšano kot DDR), pogovorno znana kot Vzhodna Nemčija, je bila socialistična država, ki je nastala po 2. svetovni vojni leta 1949 na sovjetskem okupacijskem območju na vzhodnem ozemlju današnje Nemčije.
Poglej Berlin in Nemška demokratična republika
Nemška zvezna dežela
Dežele ZRN Nemška zvezna dežela (pogovorno tudi Land) je po ustavnem redu Zvezne republike Nemčije njen delno suveren federalni subjekt.
Poglej Berlin in Nemška zvezna dežela
Nemški Bundesrat
Poslopje Bundesrata. Nemški Bundesrat (dobesedno Zvezni svet) je zakonodajni organ, ki predstavlja šestnajst nemških zveznih dežel (zveznih držav) na zvezni ravni (nemško: Bundesebene).
Poglej Berlin in Nemški Bundesrat
Nemški zgodovinski muzej
Nemški zgodovinski muzej (Deutsches Historisches Museum), znan pod akronimom DHM, je muzej v Berlinu v Nemčiji, posvečen nemški zgodovini.
Poglej Berlin in Nemški zgodovinski muzej
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Poglej Berlin in Nemško cesarstvo
Neues Museum
Neues Museum (Novi muzej) je zaščitena stavba na Muzejskem otoku v zgodovinskem središču Berlina v Nemčiji.
Poglej Berlin in Neues Museum
Nizozemščina
Nizozémščina (nizozemsko Nederlands) je zahodnogermanski jezik, ki ga govori okoli 20 milijonov govorcev po vsem svetu, predvsem pa na Nizozemskem in v Belgiji.
Poglej Berlin in Nizozemščina
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Poglej Berlin in Nobelova nagrada za fiziko
Oberbaumbrücke
Most Oberbaum (Oberbaumbrücke) je dvonadstropni most, ki prečka nemško reko Spree v Berlinu, ki velja za eno od mestnih znamenitosti.
Poglej Berlin in Oberbaumbrücke
Olimpijski stadion, Berlin
Olimpijski stadion, Berlin (nem. Olympiastadion, Berlin) je stadion v glavnem mestu Nemčije, kjer je bila odigrana finalna tekma svetovnega prvenstva v nogometu 2006.
Poglej Berlin in Olimpijski stadion, Berlin
Opečna gotika
Opečna gotika (nemško Backsteingotik, poljsko Gotyk ceglany, nizozemsko Baksteengotiek) je poseben slog gotske arhitekture, ki je običajna v severozahodni in srednji Evropi, zlasti v regijah ob Baltskem morju in okoli njega, ki nimajo virov naravnega kamna, v mnogih krajih je veliko ledeniških balvanov.
Poglej Berlin in Opečna gotika
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Poglej Berlin in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Palača Charlottenburg
Palača Charlottenburg (Schloss Charlottenburg) je baročna palača v Berlinu, v Charlottenburgu, v okrožju Charlottenburg-Wilmersdorf.
Poglej Berlin in Palača Charlottenburg
Palače in parki v Potsdamu in Berlinu
Palače in parki v Potsdamu in Berlinu (Schlösser und Gärten von Potsdam und Berlin) so skupina kompleksov palač in razširjenih urejenih vrtov v regiji Havelland okoli Potsdama in nemške prestolnice Berlin.
Poglej Berlin in Palače in parki v Potsdamu in Berlinu
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Berlin in Pariz
Peking
Peking, je velemesto v severni Kitajski, glavno mesto Ljudske republike Kitajske.
Poglej Berlin in Peking
Pergamonski muzej
Pergamonski muzej (nemško Pergamonmuseum) je muzej na Muzejskem otoku v zgodovinskem središču Berlina, Nemčija, in del Unescove svetovne dediščine.
Poglej Berlin in Pergamonski muzej
Poletne olimpijske igre 1936
Poletne olimpijske igre 1936 (uradno Igre XI. olimpijade) so potekale leta 1936 v Berlinu (Tretji rajh).
Poglej Berlin in Poletne olimpijske igre 1936
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Berlin in Politika
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Berlin in Poljska
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Berlin in Praga
Praptič
Práptìč ali arheópteriks (znanstveno ime Archaeopteryx lithographica) je splošno priznan kot najstarejši znan ptič.
Poglej Berlin in Praptič
Predsednik Nemčije
Zvezni predsednik Zvezne republike Nemčije ali krajše Predsednik Nemčije (nemško: Bundespräsident der Bundesrepublik Deutschland) je najvišji demokratično izvoljen politični položaj v Nemčiji.
Poglej Berlin in Predsednik Nemčije
Promet
Promèt je prevoz oseb, tovora in informacij na določeni razdalji oziroma razmestitev potnikov, tovora, sporočil, denarnih nakazil in drugih podatkov med kraji.
Poglej Berlin in Promet
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Berlin in Prusija
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Berlin in Prva svetovna vojna
Rammstein
Rammstein je industrijskometalna skupina iz Berlina, glavnega mesta Nemčije.
Poglej Berlin in Rammstein
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje.
Poglej Berlin in Razsvetljenstvo
Rdeča armada
Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.
Poglej Berlin in Rdeča armada
Rdeča mestna hiša
Rdeča mestna hiša Rotes Rathaus (je mestna hiša v Berlinu v Nemčiji, ki stoji v okrožju Mitte na Rathausstraße blizu Alexanderplatza. Je dom vladajočega župana in vlade (senata Berlina) dežele Berlin. Ime znamenite stavbe izhaja iz oblikovanja fasade z rdečo klinker opeko.
Poglej Berlin in Rdeča mestna hiša
Reichstag
Stavba Reichstag 19. stoletju Reichstag je stavba v Berlinu, sedež Bundestaga - nemškega parlamenta.
Poglej Berlin in Reichstag
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Berlin in Rusija
Sedemletna vojna
Sedemletna vojna, vojna med dvema koalicijama evropskih držav, ki je v letih 1756 - 1763 potekala istočasno v Evropi in v prekomorskih kolonijah.
Poglej Berlin in Sedemletna vojna
Severnonemška konfederacija
Severnonemška konfederacija (Norddeutscher Bund) je nastala avgusta 1866 kot vojaško zavezništvo 22 severnonemških držav pod vodstvom Prusije.
Poglej Berlin in Severnonemška konfederacija
Slikarstvo
Slikárstvo je umetniška dejavnost, pri kateri na neko podlago (platno, papir, omet) nanašamo barve.
Poglej Berlin in Slikarstvo
Spandau
Spandau je najbolj zahodno od 12 okrožij (Bezirke) v Berlinu, ob sotočju rek Havel in Spree ter se razteza vzdolž zahodnega brega reke Havel.
Poglej Berlin in Spandau
Spomenik Berlinskemu zidu
Spomenik Berlinskemu zidu (Gedenkstätte Berliner Mauer, Spomin na berlinski zid) obeležuje delitev Berlina z Berlinskim zidom in smrti, ki so se tam zgodile.
Poglej Berlin in Spomenik Berlinskemu zidu
Spominska cerkev cesarja Viljema, Berlin
Stari in novi deli zgradbe Cerkev cesarja Viljema okoli leta 1900 Spominska cerkev cesarja Viljema (nemško Kaiser-Wilhelm-Gedächtniskirche) je evangeličanska cerkev, ki stoji v Berlinu na aveniji Kurfürstendamm v sredi Breitscheidplatza.
Poglej Berlin in Spominska cerkev cesarja Viljema, Berlin
Spree (reka)
Spree (lužiščina Sprjewja, Spréva) je glavni pritok reke Havel in je dolga približno 400 kilometrov.
Poglej Berlin in Spree (reka)
Srednjeevropski čas
Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.
Poglej Berlin in Srednjeevropski čas
Srednjeevropski poletni čas
Srédnjeevrópski polétni čàs (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).
Poglej Berlin in Srednjeevropski poletni čas
Svetovno prvenstvo v nogometu 2006
Svetovno prvenstvo v nogometu 2006 (uradno 2006 FIFA World Cup Germany) se je odvijalo v Nemčiji med 9. junijem in 9. julijem 2006.
Poglej Berlin in Svetovno prvenstvo v nogometu 2006
Taškent
Kompleks Telyashayakh ob mošeji Barakhon s stavbo v kateri je shranjen rokopis originalnega Korana Taškent (/ˌtæʃˈkɛnt/;, Тошкент) je glavno mesto Uzbekistana.
Poglej Berlin in Taškent
Tangerine Dream
Tangerine Dream je bila nemška elektronska glasbena skupina, ki jo je leta 1967 ustanovil Edgar Froese.
Poglej Berlin in Tangerine Dream
Tiranozaver
Tiranozaver (znanstveno ime Tyrannosaurus, iz grščine tyrannos pomeni 'kralj' in sauros pomeni 'kuščar') je rod zelo velikih mesojedih dinozavrov iz skupine teropod (Theropoda) iz obdobja krede.
Poglej Berlin in Tiranozaver
Tokio
Tokio (japonsko 東京, dobesedno vzhodna prestolnica, prečrkovanje po Hepburnovem sistemu latiniziranja japonščine Tōkyō), formalno Tokijska metropola (japonsko 東京都 prečrkovano kot Tōkyō-to), je glavno mesto Japonske in največje urbano središče v državi.
Poglej Berlin in Tokio
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Poglej Berlin in Tretji rajh
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Berlin in Turčija
Unter den Linden
Unter den Linden ("pod lipami") je bulvar v osrednjem okrožju Mitte v Berlinu v Nemčiji.
Poglej Berlin in Unter den Linden
Uzbekistan
Uzbekistan, uradno Uzbekistanska republika (O‘zbekistan Respublikasi) ali Republika Uzbekistan, je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Berlin in Uzbekistan
Varšava
Varšava (poljsko Warszawa), je prestolnica in največje mesto Poljske ter glavno mesto Mazovskega vojvodstva in od začetka 50.
Poglej Berlin in Varšava
Varšavski pakt
Madžarske. Varšavski pakt (tudi Varšavski sporazum; uradno polno ime je bilo Varšavski sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči) je bila vojaška zveza držav vzhodnega bloka, ki so se organizirale kot odgovor na zahodno ustanovitev Nata (1949).
Poglej Berlin in Varšavski pakt
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Nemčiji
Poslopje veleposlaništva v Berlinu Veleposlaništvo Republike Slovenije v Nemčiji (uradni naziv Veleposlaništvo Republike Slovenije Berlin, Nemčija) je diplomatsko-konzularno predstavništvo (veleposlaništvo) Republike Slovenije s sedežem v Berlinu (Nemčija).
Poglej Berlin in Veleposlaništvo Republike Slovenije v Nemčiji
Veliki Novgorod
Veliki Novgorod je najstarejše mesto v severozahodni Rusiji in upravno središče Novgorodske oblasti.
Poglej Berlin in Veliki Novgorod
Via Imperii
Via Imperii (cesarska cesta) je bila ena najpomembnejših cest v razredu cest, znanih skupaj kot cesarske ceste (Reichsstraßen) Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Berlin in Via Imperii
Weimarska republika
Weimarska republika je neuradno ime za republiko Nemčijo, ki je nastala po 1. svetovni vojni.
Poglej Berlin in Weimarska republika
Wilhelm von Humboldt
Wilhelm von Humboldt, nemški jezikoslovec, * 22. junij 1767, Potsdam, † 8. april 1835, Tegel.
Poglej Berlin in Wilhelm von Humboldt
Windhoek
Windhoek (/vɪnt.hʊk/; nemško Windhuk; kojkojsko |Aiǁgams; otjiherersko Otjomuise) je glavno in največje mesto Republike Namibije.
Poglej Berlin in Windhoek
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Berlin in Združene države Amerike
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Poglej Berlin in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Zvezna kancelarija (Nemčija)
Urad zveznega kanclerja (tudi: zvezna kancelarija) je urad nemškega kanclerja, vodje zvezne vlade.
Poglej Berlin in Zvezna kancelarija (Nemčija)
Zvezna republika Nemčija (1949–1990)
Zahodna Nemčija je bilo kratko ime za Zvezno republiko Nemčijo od leta 1949 do 1990, ko še ni vključevala vzhodnih delov Nemčije.
Poglej Berlin in Zvezna republika Nemčija (1949–1990)
1. FC Union Berlin
1.
Poglej Berlin in 1. FC Union Berlin
13. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 10. stoletje | 11. stoletje | 12. stoletje | 13.
Poglej Berlin in 13. stoletje
14. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 11. stoletje | 12. stoletje | 13. stoletje | 14.
Poglej Berlin in 14. stoletje
Glej tudi
Glavna mesta Evrope
Mestne države
Zvezne dežele Nemčije
Prav tako znan kot Vzhodni Berlin, Zahodni Berlin.