Hitreje kot brskalnik!
146 odnosi: Adolf Hitler, Albert Einstein, Albert Speer, Alexanderplatz, Alte Nationalgalerie, Altes Museum, Argentina, Arhitektura, Španija, Češka, Bauhaus, Bazilika sv. Petra, Vatikan, Bebelplatz, Belgija, Berlinska državna opera, Berlinska filharmonija, Berlinska modernistična stanovanjska naselja, Berlinska palača, Berlinska stolnica, Berlinski zid, Berlinski zračni most, Bodejev muzej, Bombardiranje Berlina v drugi svetovni vojni, Bonn, Brandenburška vrata, Brandenburg, Brugge, Bruselj, Budimpešta, Buenos Aires, Carigrad, Checkpoint Charlie, Ciudad de México, Džakarta, De iure - de facto, Druga svetovna vojna, Dunaj, Enklava in eksklava, Evropa, Francija, Friderik I. Pruski, Friderik II. Veliki, Gemäldegalerie, Berlin, Gendarmenmarkt, Germani, Glavno mesto, Gospodarstvo, Hansa, Herbert von Karajan, Hertha BSC, ..., Hladna vojna, Hohenzollerji, Holokavst, Hugenoti, Humboldtova univerza v Berlinu, Indonezija, Industrijska revolucija, Izvršilna oblast, Japonska, John F. Kennedy, Kancler Nemčije, Königsberg, Koncentracijsko taborišče Auschwitz, Kristalna noč, Kultura, Ljudska republika Kitajska, London, Los Angeles, Lustgarten, Madžarska, Madrid, Marlene Dietrich, Mehika, Moskva, Muzejski otok, Nacionalsocialistična nemška delavska stranka, Namibija, Napoleon Bonaparte, Nemčija, Nemčija med letoma 1945 in 1949, Nemška demokratična republika, Nemška zvezna dežela, Nemški Bundesrat, Nemški zgodovinski muzej, Nemško cesarstvo, Neues Museum, Nizozemščina, Nobelova nagrada za fiziko, Oberbaumbrücke, Olimpijski stadion, Berlin, Opečna gotika, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Palača Charlottenburg, Palače in parki v Potsdamu in Berlinu, Pariz, Peking, Pergamonski muzej, Poletne olimpijske igre 1936, Politika, Poljska, Praga, Praptič, Predsednik Nemčije, Promet, Prusija, Prva svetovna vojna, Rammstein, Razsvetljenstvo, Rdeča armada, Rdeča mestna hiša, Reichstag, Rusija, Sedemletna vojna, Severnonemška konfederacija, Slikarstvo, Spandau, Spomenik Berlinskemu zidu, Spominska cerkev cesarja Viljema, Berlin, Spree (reka), Srednjeevropski čas, Srednjeevropski poletni čas, Svetovno prvenstvo v nogometu 2006, Taškent, Tangerine Dream, Tiranozaver, Tokio, Tretji rajh, Tridesetletna vojna, Turčija, Unter den Linden, Uzbekistan, Varšava, Varšavski pakt, Veleposlaništvo Republike Slovenije v Nemčiji, Veliki Novgorod, Via Imperii, Weimarska republika, Wilhelm von Humboldt, Windhoek, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Zvezna kancelarija (Nemčija), Zvezna republika Nemčija (1949–1990), 1. FC Union Berlin, 13. stoletje, 14. stoletje. Razširi indeks (96 več) »
Adolf Hitler
Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).
Novo!!: Berlin in Adolf Hitler · Poglej več »
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Berlin in Albert Einstein · Poglej več »
Albert Speer
Albert Speer, nemški arhitekt in politik, * 19. marec 1905, Mannheim, † 1. september 1981, London, Združeno kraljestvo.
Novo!!: Berlin in Albert Speer · Poglej več »
Alexanderplatz
Alexanderplatz Aleksandrov trg) je velik javni trg in prometno središče v osrednjem okrožju Mitte v Berlinu. Trg je poimenovan po ruskem carju Aleksandru I., kar označuje tudi večjo sosesko, ki se razteza od Mollstraße na severovzhodu do Spandauer Straße in Rotes Rathaus na jugozahodu. Alexanderplatz je domnevno najbolj obiskano območje Berlina, ki je premagal Friedrichstrasse in City West. Je priljubljena izhodiščna točka za turiste, s številnimi znamenitostmi, vključno s Fernsehturm (Berlinski TV stolp), Nikolajevo četrtjo in Rotes Rathaus (Rdeča mestna hiša), ki so v bližini. Alexanderplatz je še vedno eno glavnih komercialnih območij Berlina, kjer so različna nakupovalna središča, veleblagovnice in druge velike maloprodajne lokacije.
Novo!!: Berlin in Alexanderplatz · Poglej več »
Alte Nationalgalerie
Alte Nationalgalerie (Stara narodna galerija) je zaščitena stavba na Muzejskem otoku v zgodovinskem središču Berlina v Nemčiji.
Novo!!: Berlin in Alte Nationalgalerie · Poglej več »
Altes Museum
Altes Museum (Stari muzej) je zaščitena stavba na Muzejskem otoku v zgodovinskem središču Berlina v Nemčiji.
Novo!!: Berlin in Altes Museum · Poglej več »
Argentina
Argentina je država v Južni Ameriki med Andi in južnim Atlantikom.
Novo!!: Berlin in Argentina · Poglej več »
Arhitektura
Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.
Novo!!: Berlin in Arhitektura · Poglej več »
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Novo!!: Berlin in Španija · Poglej več »
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Novo!!: Berlin in Češka · Poglej več »
Bauhaus
Bauhaus (Das Staatliche Bauhaus.; Državni Bauhaus) je združba najbolj avantgardnih in socialističnih umetnikov v vlogi učencev in učiteljev, ki so živeli v sožitju, kampusu na istem mestu in ustvarjali mojstrovine.
Novo!!: Berlin in Bauhaus · Poglej več »
Bazilika sv. Petra, Vatikan
Papeška bazilika svetega Petra v Vatikanu (italijansko: basilica Papale di San Pietro in Vaticano) ali preprosto bazilika svetega Petra (latinsko: Basilica Sancti Petri) je cerkev, zgrajena v renesančnem slogu, ki stoji v Vatikanu, papeški enklavi v mestu Rim.
Novo!!: Berlin in Bazilika sv. Petra, Vatikan · Poglej več »
Bebelplatz
Bebelplatz je na južni strani bulvarja Unter den Linden, glavne prometnice v smeri vzhod-zahod, ki teče skozi središče Berlina.
Novo!!: Berlin in Bebelplatz · Poglej več »
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Novo!!: Berlin in Belgija · Poglej več »
Berlinska državna opera
Berlinska državna opera (Staatsoper Berlin), znana tudi kot Staatsoper Unter den Linden (dob. Državna opera pod lipami), je zaščitena stavba na bulvarju Unter den Linden v zgodovinskem središču Berlina v Nemčiji.
Novo!!: Berlin in Berlinska državna opera · Poglej več »
Berlinska filharmonija
Berlinska filharmonija je orkester iz Berlina, ki je bil pod imenom Frühere Bilsesche Kapelle ustanovljen spomladi leta 1882.
Novo!!: Berlin in Berlinska filharmonija · Poglej več »
Berlinska modernistična stanovanjska naselja
Berlinska modernistična stanovanjska naselja (Siedlungen der Berliner Moderne) so leta 2008 uvrščena na seznam Unescove svetovne dediščine in obsegajo šest ločenih subvencioniranih stanovanjskih sosesk v Berlinu.
Novo!!: Berlin in Berlinska modernistična stanovanjska naselja · Poglej več »
Berlinska palača
Berlinska palača (Berliner Schlos), uradno kraljeva palača (Königliches Schloss), poleg Berlinske stolnice in Muzejskega otoka v predelu Mitte v Berlinu, je bila glavna rezidenca rodbine Hohenzollern od leta 1443 do 1918.
Novo!!: Berlin in Berlinska palača · Poglej več »
Berlinska stolnica
Berlinska stolnica (Berliner Dom), znana tudi kot Evangeličanska vrhovna župnija in kolegiat, je monumentalna nemška protestantska cerkev in dinastična grobnica (Hohenzollerji) na Muzejskem otoku v središču Berlina.
Novo!!: Berlin in Berlinska stolnica · Poglej več »
Berlinski zid
Potek Berlinskega zidu Berlinski zid (uradno ime, v prevodu antifašistična zaščitna ovira), je bila prepreka, dolga preko 150 km, ki je med letoma 1961 in 1989 delila vzhodni in zahodni Berlin.
Novo!!: Berlin in Berlinski zid · Poglej več »
Berlinski zračni most
C-54 med pristajanjem na letališču Tempelhof (1948). Ker so piloti med pristajanjem pogosto odmetavali sladkarije, so letala otroci imenovali "rozinovi bombniki". Berlinski zračni most je bil ukrep, ki sta ga sprejeli vladi ZDA in Združenega kraljestva v odgovor na sovjetsko zaporo Berlina.
Novo!!: Berlin in Berlinski zračni most · Poglej več »
Bodejev muzej
Bodejev muzej, prej imenovan Kaiser-Friedrich-Museum (Muzej cesarja Friderika), je zaščitena stavba na Muzejskem otoku v zgodovinskem središču Berlina.
Novo!!: Berlin in Bodejev muzej · Poglej več »
Bombardiranje Berlina v drugi svetovni vojni
Berlin, takrat glavno mesto Nacistične Nemčije, je bil med drugo svetovno vojno izpostavljen 363 zračnim napadom.
Novo!!: Berlin in Bombardiranje Berlina v drugi svetovni vojni · Poglej več »
Bonn
Zvezno mesto Bonn (nemško Bundesstadt Bonn) je mesto na bregovih Rena v nemški deželi Severno Porenje - Vestfalija v Nemčiji.
Novo!!: Berlin in Bonn · Poglej več »
Brandenburška vrata
Brandenburška vrata Brandenburška vrata stojijo na vzhodnem delu bivšega razdeljenega Berlina in predstavljajo razpoznaven simbol mesta.
Novo!!: Berlin in Brandenburška vrata · Poglej več »
Brandenburg
Brandenburg; spodnjenemško: Brannenborg; spodnjelužiško: Bramborska; zgornjelužiško: Braniborska) je nemška zvezna dežela z dvema in pol milijonoma prebivalcev. Po površini je peta največja (skoraj 30.000 km2), po prebivalstvu pa šele deseta in je med najredkeje poseljenimi nemškimi deželami (redkeje od Slovenije). Njeno glavno mesto je Potsdam, ki leži jugozahodno od Berlina. Na severu meji z Mecklenburgom - Predpomorjansko, na zahodu s Saško - Anhaltom, vmes kratek odsek s Spodnjo Saško, na jugu s Saško in na vzhodu preko državne meje na Odri in Nisi s Poljsko. Dežela Brandenburg v celoti obkroža nemško glavno mesto Berlin, vendar ga ne vključuje, ker ima nemška prestolnica prav tako status zvezne dežele, pač pa vključuje širše območje berlinske metropolitanske regije (Berlin-Brandenburg). Večja mesta so poleg Potsdama še Cottbus (Chóśebuz, središče spodnjih Lužiških Srbov), Frankfurt ob Odri, Eberswalde, Brandenburg an der Havel, Eisenhüttenstadt, Fürstenberg, Oranienburg, Bernau bei Berlin, Falkensee, Neuruppin in Wittenberge.
Novo!!: Berlin in Brandenburg · Poglej več »
Brugge
Brugge (/ bruːʒ /; flamsko oz. nizozemsko Brugge; francosko Bruges) je glavno in največje mesto Zahodne Flandrije v regiji Flandrija v Belgiji, ki leži na severozahodu države.
Novo!!: Berlin in Brugge · Poglej več »
Bruselj
Bruselj (flamsko/), uradno Regija Bruselj-glavno mesto ali Bruseljska regija, je prestolnica Belgije in obenem Evropske unije.
Novo!!: Berlin in Bruselj · Poglej več »
Budimpešta
Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave. Ima več kot 1,7 milijona prebivalcev, kar je sicer manj v primerjavi s sredino 1980. let, ko je imela 2,1 milijona prebivalcev. Budimpešta je v upravnem pogledu samostojna županija, ki je v celoti obkrožena z županijo Pešta. Urbano območje Budimpešte šteje okoli 2,5 milijona (vanj spada tudi največje satelitsko mesto Érd), metropolitanska regija pa več kot 3 milijone ljudi, kar jo uvršča med največja srednjeevropska mesta.
Novo!!: Berlin in Budimpešta · Poglej več »
Buenos Aires
Buenos Aires (/ ˌbweɪnəs ˈɛəriːz / ali / -ˈaɪrɪs /; španska izgovorjava), uradno Avtonomno mesto Buenos Aires (Ciudad Autónoma de Buenos Aires), je glavno in največje mesto Argentine.
Novo!!: Berlin in Buenos Aires · Poglej več »
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Novo!!: Berlin in Carigrad · Poglej več »
Checkpoint Charlie
Kontrolna hišica Checkpoint Charlie Checkpoint Charlie (angleško nadzorna točka Charlie) je bil eden najbolj znanih mejnih prehodov v času razdeljenega Berlina med letoma 1945 in 1990.
Novo!!: Berlin in Checkpoint Charlie · Poglej več »
Ciudad de México
Ciudad de México (Ciudad de México ali México D.F..) je glavno mesto Mehike.
Novo!!: Berlin in Ciudad de México · Poglej več »
Džakarta
Džakarta (fomalno DKI Jakarta) je velemesto v jugovzhodni Aziji, glavno mesto Indonezije in hkrati največje mesto v državi.
Novo!!: Berlin in Džakarta · Poglej več »
De iure - de facto
De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.
Novo!!: Berlin in De iure - de facto · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Berlin in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Novo!!: Berlin in Dunaj · Poglej več »
Enklava in eksklava
D je eksklava države B, vendar ni enklava C je eksklava države B in enklava države A Enklava je ozemlje kake države, ki je z vseh strani obdano z ozemljem tuje države.
Novo!!: Berlin in Enklava in eksklava · Poglej več »
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Novo!!: Berlin in Evropa · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Berlin in Francija · Poglej več »
Friderik I. Pruski
Friderik I., kralj v Prusiji (od 1701, prej vojvoda v Prusiji), grof marke Brandenburg (kot Friderik III.), višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva, * 11. julij 1657, Königsberg (današnji Kaliningrad), † 25. februar 1713, Berlin.
Novo!!: Berlin in Friderik I. Pruski · Poglej več »
Friderik II. Veliki
Friderik Grigor II.
Novo!!: Berlin in Friderik II. Veliki · Poglej več »
Gemäldegalerie, Berlin
Gemäldegalerie (Galerija slik) je umetniški muzej v Berlinu v Nemčiji in muzej, kjer je razstavljen glavni izbor slik berlinskih državnih muzejev (Staatliche Museen zu Berlin).
Novo!!: Berlin in Gemäldegalerie, Berlin · Poglej več »
Gendarmenmarkt
Gendarmenmarkt (nemško za 'trg orožnikov') je trg v Berlinu in mesto arhitekturnega ansambla, ki vključuje berlinsko koncertno dvorano (Konzerthaus Berlin), skupaj s francosko in nemško cerkvijo.
Novo!!: Berlin in Gendarmenmarkt · Poglej več »
Germani
Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.
Novo!!: Berlin in Germani · Poglej več »
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Novo!!: Berlin in Glavno mesto · Poglej več »
Gospodarstvo
Gospodarstvo je sestavljeno iz ekonomskega sistema neke države ali pokrajine, delovne sile, kapitala in zemeljskih virov ter gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v družbeni proizvodnji, izmenjavi, distribuciji in porabi blaga in storitev na tem območju.
Novo!!: Berlin in Gospodarstvo · Poglej več »
Hansa
''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemščina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemščina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.
Novo!!: Berlin in Hansa · Poglej več »
Herbert von Karajan
Herbert Ritter von Karajan, avstrijski dirigent, * 5. april 1908, Salzburg, Avstro-Ogrska, 16. julij 1989, † Anif pri Salzburgu, Avstrija.
Novo!!: Berlin in Herbert von Karajan · Poglej več »
Hertha BSC
Hertha Berliner Sport-Club von 1892, znan kot Hertha BSC ali Hertha Berlin je nemški nogometni klub iz Berlina, ustanovljen leta 1892.
Novo!!: Berlin in Hertha BSC · Poglej več »
Hladna vojna
Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne.
Novo!!: Berlin in Hladna vojna · Poglej več »
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Novo!!: Berlin in Hohenzollerji · Poglej več »
Holokavst
Holokávst (izvorno ὁλόκαυστος: hólos, »celota« in kaustós, »zažgan«), hebrejsko tudi šoa (השואה, HaShoah, dobesedno »katastrofa«), je sistematični genocid Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno.
Novo!!: Berlin in Holokavst · Poglej več »
Hugenoti
Hugenoti so bili francoski protestanti kalvinistične veje iz 16.
Novo!!: Berlin in Hugenoti · Poglej več »
Humboldtova univerza v Berlinu
Spomenik Alexandru von Humboldtu pred sedežem univerze Spomenik Wilhelmu von Humboldtu pred Humboldtsko Univerzo Humboldtova univerza v Berlinu (nemško Humboldt-Universität zu Berlin) je najstarejša in druga največja univerza v Berlinu.
Novo!!: Berlin in Humboldtova univerza v Berlinu · Poglej več »
Indonezija
Republika Indonezija je država v Jugovzhodni Aziji, ki zavzema veliko otočje med Indokino in Avstralijo, med Indijskim oceanom in Tihim oceanom.
Novo!!: Berlin in Indonezija · Poglej več »
Industrijska revolucija
Industríjska revolúcija je prehod iz ročne v strojno proizvodnjo, industrializacija pa je proces, ki to izvede v praksi.
Novo!!: Berlin in Industrijska revolucija · Poglej več »
Izvršilna oblast
Izvršilna oblast je ob zakonodajni in pravosodni ena izmed treh vej oblasti, ki skrbi za redno upravljanje države in njenih organov ter izvajanje zakonov.
Novo!!: Berlin in Izvršilna oblast · Poglej več »
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Novo!!: Berlin in Japonska · Poglej več »
John F. Kennedy
John Fitzgerald Kennedy (znan tudi po inicialkah JFK), ameriški politik in predsednik, * 29. maj 1917, Brookline, Massachusetts, † 22. november 1963, Dallas, Teksas.
Novo!!: Berlin in John F. Kennedy · Poglej več »
Kancler Nemčije
Kancler Nemčije je naziv visokega javnega funkcionarja Nemčije, ki je v zgodovini države pripadal nosilcem različnih funkcij, od leta 1949 pa z njim označujemo zveznega kanclerja Zvezne republike Nemčije, vodjo Vlade Zvezne republike Nemčije – položaj, primerljiv s predsednikom vlade v drugih državah s parlamentarno ureditvijo.
Novo!!: Berlin in Kancler Nemčije · Poglej več »
Königsberg
Königsberg je lahko.
Novo!!: Berlin in Königsberg · Poglej več »
Koncentracijsko taborišče Auschwitz
Zračni posnetek Auschwitza narejen med vojno Koncentracijsko taborišče Auschwitz je bilo nemško koncentracijsko taborišče med drugo svetovno vojno.
Novo!!: Berlin in Koncentracijsko taborišče Auschwitz · Poglej več »
Kristalna noč
Kristalna noč (nemško Kristallnacht, tudi Pogromnacht) je pogrom nad Judi, tako poimenovan zaradi razbitih izložb trgovin v lasti judovskih trgovcev.
Novo!!: Berlin in Kristalna noč · Poglej več »
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Novo!!: Berlin in Kultura · Poglej več »
Ljudska republika Kitajska
Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev.
Novo!!: Berlin in Ljudska republika Kitajska · Poglej več »
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Berlin in London · Poglej več »
Los Angeles
Los Angeles (kratko L. A., tudi) je drugo največje mesto v ZDA (za New Yorkom) in največje mesto v zvezni državi Kalifornija.
Novo!!: Berlin in Los Angeles · Poglej več »
Lustgarten
Lustgarten (Park užitkov) je park na Muzejskem otoku v središču Berlina v ospredju Altes Museum.
Novo!!: Berlin in Lustgarten · Poglej več »
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Novo!!: Berlin in Madžarska · Poglej več »
Madrid
Madrid (špansko:, lokalno) je glavno in največje mesto Španije.
Novo!!: Berlin in Madrid · Poglej več »
Marlene Dietrich
Marlene Dietrich; nemško-ameriška igralka in pevka, * 27. december 1901, Nemčija, † 6. maj 1992, Pariz.
Novo!!: Berlin in Marlene Dietrich · Poglej več »
Mehika
Združene mehiške države ali na kratko Mehika (špansko: México, uradno Estados Unidos Mexicanos; v Španiji se včasih uporablja alternativno črkovanje Méjico, vendar je to močno zastarelo v ostalem špansko govorečem svetu) je obmorska zvezna država v Severni Ameriki, ki na severu meji na Združene države Amerike, na jugovzhodu na Gvatemalo in Belize, na zahodu na Tihi ocean, ter na vzhodu na Mehiški zaliv in Karibsko morje.
Novo!!: Berlin in Mehika · Poglej več »
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Novo!!: Berlin in Moskva · Poglej več »
Muzejski otok
Zemljevid Muzejskega otoka (rdeče) Muzejski otok (nemško Museumsinsel) je muzejski kompleks na severnem delu otoka na reki Spree v zgodovinskem središču Berlina.
Novo!!: Berlin in Muzejski otok · Poglej več »
Nacionalsocialistična nemška delavska stranka
Nacionalsocialistična nemška delavska stranka (nemško Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei; krajše nacistična stranka, NSDAP) je bila skrajna nacionalistična, fašistična in protidemokratična politična stranka, ki je delovala v Nemčiji v prvi polovici 20. stoletja.
Novo!!: Berlin in Nacionalsocialistična nemška delavska stranka · Poglej več »
Namibija
Namíbija (uradno Repúblika Namíbija) je južnoafriška država, ki leži ob obali Atlantskega oceana.
Novo!!: Berlin in Namibija · Poglej več »
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Novo!!: Berlin in Napoleon Bonaparte · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Berlin in Nemčija · Poglej več »
Nemčija med letoma 1945 in 1949
Razdelitev Nemčije leta 1945 Potsdamska konferenca je avgusta 1945 določila, da se ozemlje premagane Nemčije razdeli na štiri cone pod okupacijo zmagovalcev, to je Sovjetske zveze, ZDA, Združenega Kraljestva in Francije.
Novo!!: Berlin in Nemčija med letoma 1945 in 1949 · Poglej več »
Nemška demokratična republika
Nemška demokratična republika, s kratico NDR (navadno krajšano kot DDR), pogovorno znana kot Vzhodna Nemčija, je bila socialistična država, ki je nastala po 2. svetovni vojni leta 1949 na sovjetskem okupacijskem območju na vzhodnem ozemlju današnje Nemčije.
Novo!!: Berlin in Nemška demokratična republika · Poglej več »
Nemška zvezna dežela
Dežele ZRN Nemška zvezna dežela (pogovorno tudi Land) je po ustavnem redu Zvezne republike Nemčije njen delno suveren federalni subjekt.
Novo!!: Berlin in Nemška zvezna dežela · Poglej več »
Nemški Bundesrat
Poslopje Bundesrata. Nemški Bundesrat (dobesedno Zvezni svet) je zakonodajni organ, ki predstavlja šestnajst nemških zveznih dežel (zveznih držav) na zvezni ravni (nemško: Bundesebene).
Novo!!: Berlin in Nemški Bundesrat · Poglej več »
Nemški zgodovinski muzej
Nemški zgodovinski muzej (Deutsches Historisches Museum), znan pod akronimom DHM, je muzej v Berlinu v Nemčiji, posvečen nemški zgodovini.
Novo!!: Berlin in Nemški zgodovinski muzej · Poglej več »
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Novo!!: Berlin in Nemško cesarstvo · Poglej več »
Neues Museum
Neues Museum (Novi muzej) je zaščitena stavba na Muzejskem otoku v zgodovinskem središču Berlina v Nemčiji.
Novo!!: Berlin in Neues Museum · Poglej več »
Nizozemščina
Nizozémščina (nizozemsko Nederlands) je zahodnogermanski jezik, ki ga govori okoli 20 milijonov govorcev po vsem svetu, predvsem pa na Nizozemskem in v Belgiji.
Novo!!: Berlin in Nizozemščina · Poglej več »
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Novo!!: Berlin in Nobelova nagrada za fiziko · Poglej več »
Oberbaumbrücke
Most Oberbaum (Oberbaumbrücke) je dvonadstropni most, ki prečka nemško reko Spree v Berlinu, ki velja za eno od mestnih znamenitosti.
Novo!!: Berlin in Oberbaumbrücke · Poglej več »
Olimpijski stadion, Berlin
Olimpijski stadion, Berlin (nem. Olympiastadion, Berlin) je stadion v glavnem mestu Nemčije, kjer je bila odigrana finalna tekma svetovnega prvenstva v nogometu 2006.
Novo!!: Berlin in Olimpijski stadion, Berlin · Poglej več »
Opečna gotika
Opečna gotika (nemško Backsteingotik, poljsko Gotyk ceglany, nizozemsko Baksteengotiek) je poseben slog gotske arhitekture, ki je običajna v severozahodni in srednji Evropi, zlasti v regijah ob Baltskem morju in okoli njega, ki nimajo virov naravnega kamna, v mnogih krajih je veliko ledeniških balvanov.
Novo!!: Berlin in Opečna gotika · Poglej več »
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Novo!!: Berlin in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo · Poglej več »
Palača Charlottenburg
Palača Charlottenburg (Schloss Charlottenburg) je baročna palača v Berlinu, v Charlottenburgu, v okrožju Charlottenburg-Wilmersdorf.
Novo!!: Berlin in Palača Charlottenburg · Poglej več »
Palače in parki v Potsdamu in Berlinu
Palače in parki v Potsdamu in Berlinu (Schlösser und Gärten von Potsdam und Berlin) so skupina kompleksov palač in razširjenih urejenih vrtov v regiji Havelland okoli Potsdama in nemške prestolnice Berlin.
Novo!!: Berlin in Palače in parki v Potsdamu in Berlinu · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: Berlin in Pariz · Poglej več »
Peking
Peking, je velemesto v severni Kitajski, glavno mesto Ljudske republike Kitajske.
Novo!!: Berlin in Peking · Poglej več »
Pergamonski muzej
Pergamonski muzej (nemško Pergamonmuseum) je muzej na Muzejskem otoku v zgodovinskem središču Berlina, Nemčija, in del Unescove svetovne dediščine.
Novo!!: Berlin in Pergamonski muzej · Poglej več »
Poletne olimpijske igre 1936
Poletne olimpijske igre 1936 (uradno Igre XI. olimpijade) so potekale leta 1936 v Berlinu (Tretji rajh).
Novo!!: Berlin in Poletne olimpijske igre 1936 · Poglej več »
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Novo!!: Berlin in Politika · Poglej več »
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Novo!!: Berlin in Poljska · Poglej več »
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Novo!!: Berlin in Praga · Poglej več »
Praptič
Práptìč ali arheópteriks (znanstveno ime Archaeopteryx lithographica) je splošno priznan kot najstarejši znan ptič.
Novo!!: Berlin in Praptič · Poglej več »
Predsednik Nemčije
Zvezni predsednik Zvezne republike Nemčije ali krajše Predsednik Nemčije (nemško: Bundespräsident der Bundesrepublik Deutschland) je najvišji demokratično izvoljen politični položaj v Nemčiji.
Novo!!: Berlin in Predsednik Nemčije · Poglej več »
Promet
Promèt je prevoz oseb, tovora in informacij na določeni razdalji oziroma razmestitev potnikov, tovora, sporočil, denarnih nakazil in drugih podatkov med kraji.
Novo!!: Berlin in Promet · Poglej več »
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Novo!!: Berlin in Prusija · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Berlin in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rammstein
Rammstein je industrijskometalna skupina iz Berlina, glavnega mesta Nemčije.
Novo!!: Berlin in Rammstein · Poglej več »
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje.
Novo!!: Berlin in Razsvetljenstvo · Poglej več »
Rdeča armada
Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.
Novo!!: Berlin in Rdeča armada · Poglej več »
Rdeča mestna hiša
Rdeča mestna hiša Rotes Rathaus (je mestna hiša v Berlinu v Nemčiji, ki stoji v okrožju Mitte na Rathausstraße blizu Alexanderplatza. Je dom vladajočega župana in vlade (senata Berlina) dežele Berlin. Ime znamenite stavbe izhaja iz oblikovanja fasade z rdečo klinker opeko.
Novo!!: Berlin in Rdeča mestna hiša · Poglej več »
Reichstag
Stavba Reichstag 19. stoletju Reichstag je stavba v Berlinu, sedež Bundestaga - nemškega parlamenta.
Novo!!: Berlin in Reichstag · Poglej več »
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Novo!!: Berlin in Rusija · Poglej več »
Sedemletna vojna
Sedemletna vojna, vojna med dvema koalicijama evropskih držav, ki je v letih 1756 - 1763 potekala istočasno v Evropi in v prekomorskih kolonijah.
Novo!!: Berlin in Sedemletna vojna · Poglej več »
Severnonemška konfederacija
Severnonemška konfederacija (Norddeutscher Bund) je nastala avgusta 1866 kot vojaško zavezništvo 22 severnonemških držav pod vodstvom Prusije.
Novo!!: Berlin in Severnonemška konfederacija · Poglej več »
Slikarstvo
Slikárstvo je umetniška dejavnost, pri kateri na neko podlago (platno, papir, omet) nanašamo barve.
Novo!!: Berlin in Slikarstvo · Poglej več »
Spandau
Spandau je najbolj zahodno od 12 okrožij (Bezirke) v Berlinu, ob sotočju rek Havel in Spree ter se razteza vzdolž zahodnega brega reke Havel.
Novo!!: Berlin in Spandau · Poglej več »
Spomenik Berlinskemu zidu
Spomenik Berlinskemu zidu (Gedenkstätte Berliner Mauer, Spomin na berlinski zid) obeležuje delitev Berlina z Berlinskim zidom in smrti, ki so se tam zgodile.
Novo!!: Berlin in Spomenik Berlinskemu zidu · Poglej več »
Spominska cerkev cesarja Viljema, Berlin
Stari in novi deli zgradbe Cerkev cesarja Viljema okoli leta 1900 Spominska cerkev cesarja Viljema (nemško Kaiser-Wilhelm-Gedächtniskirche) je evangeličanska cerkev, ki stoji v Berlinu na aveniji Kurfürstendamm v sredi Breitscheidplatza.
Novo!!: Berlin in Spominska cerkev cesarja Viljema, Berlin · Poglej več »
Spree (reka)
Spree (lužiščina Sprjewja, Spréva) je glavni pritok reke Havel in je dolga približno 400 kilometrov.
Novo!!: Berlin in Spree (reka) · Poglej več »
Srednjeevropski čas
Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.
Novo!!: Berlin in Srednjeevropski čas · Poglej več »
Srednjeevropski poletni čas
Srédnjeevrópski polétni čàs (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).
Novo!!: Berlin in Srednjeevropski poletni čas · Poglej več »
Svetovno prvenstvo v nogometu 2006
Svetovno prvenstvo v nogometu 2006 (uradno 2006 FIFA World Cup Germany) se je odvijalo v Nemčiji med 9. junijem in 9. julijem 2006.
Novo!!: Berlin in Svetovno prvenstvo v nogometu 2006 · Poglej več »
Taškent
Kompleks Telyashayakh ob mošeji Barakhon s stavbo v kateri je shranjen rokopis originalnega Korana Taškent (/ˌtæʃˈkɛnt/;, Тошкент) je glavno mesto Uzbekistana.
Novo!!: Berlin in Taškent · Poglej več »
Tangerine Dream
Tangerine Dream je bila nemška elektronska glasbena skupina, ki jo je leta 1967 ustanovil Edgar Froese.
Novo!!: Berlin in Tangerine Dream · Poglej več »
Tiranozaver
Tiranozaver (znanstveno ime Tyrannosaurus, iz grščine tyrannos pomeni 'kralj' in sauros pomeni 'kuščar') je rod zelo velikih mesojedih dinozavrov iz skupine teropod (Theropoda) iz obdobja krede.
Novo!!: Berlin in Tiranozaver · Poglej več »
Tokio
Tokio (japonsko 東京, dobesedno vzhodna prestolnica, prečrkovanje po Hepburnovem sistemu latiniziranja japonščine Tōkyō), formalno Tokijska metropola (japonsko 東京都 prečrkovano kot Tōkyō-to), je glavno mesto Japonske in največje urbano središče v državi.
Novo!!: Berlin in Tokio · Poglej več »
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Novo!!: Berlin in Tretji rajh · Poglej več »
Tridesetletna vojna
Brez opisa.
Novo!!: Berlin in Tridesetletna vojna · Poglej več »
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Novo!!: Berlin in Turčija · Poglej več »
Unter den Linden
Unter den Linden ("pod lipami") je bulvar v osrednjem okrožju Mitte v Berlinu v Nemčiji.
Novo!!: Berlin in Unter den Linden · Poglej več »
Uzbekistan
Uzbekistan, uradno Uzbekistanska republika (O‘zbekistan Respublikasi) ali Republika Uzbekistan, je celinska država v Srednji Aziji.
Novo!!: Berlin in Uzbekistan · Poglej več »
Varšava
Varšava (poljsko Warszawa), je prestolnica in največje mesto Poljske ter glavno mesto Mazovskega vojvodstva in od začetka 50.
Novo!!: Berlin in Varšava · Poglej več »
Varšavski pakt
Madžarske. Varšavski pakt (tudi Varšavski sporazum; uradno polno ime je bilo Varšavski sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči) je bila vojaška zveza držav vzhodnega bloka, ki so se organizirale kot odgovor na zahodno ustanovitev Nata (1949).
Novo!!: Berlin in Varšavski pakt · Poglej več »
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Nemčiji
Poslopje veleposlaništva v Berlinu Veleposlaništvo Republike Slovenije v Nemčiji (uradni naziv Veleposlaništvo Republike Slovenije Berlin, Nemčija) je diplomatsko-konzularno predstavništvo (veleposlaništvo) Republike Slovenije s sedežem v Berlinu (Nemčija).
Novo!!: Berlin in Veleposlaništvo Republike Slovenije v Nemčiji · Poglej več »
Veliki Novgorod
Veliki Novgorod je najstarejše mesto v severozahodni Rusiji in upravno središče Novgorodske oblasti.
Novo!!: Berlin in Veliki Novgorod · Poglej več »
Via Imperii
Via Imperii (cesarska cesta) je bila ena najpomembnejših cest v razredu cest, znanih skupaj kot cesarske ceste (Reichsstraßen) Svetega rimskega cesarstva.
Novo!!: Berlin in Via Imperii · Poglej več »
Weimarska republika
Weimarska republika je neuradno ime za republiko Nemčijo, ki je nastala po 1. svetovni vojni.
Novo!!: Berlin in Weimarska republika · Poglej več »
Wilhelm von Humboldt
Wilhelm von Humboldt, nemški jezikoslovec, * 22. junij 1767, Potsdam, † 8. april 1835, Tegel.
Novo!!: Berlin in Wilhelm von Humboldt · Poglej več »
Windhoek
Windhoek (/vɪnt.hʊk/; nemško Windhuk; kojkojsko |Aiǁgams; otjiherersko Otjomuise) je glavno in največje mesto Republike Namibije.
Novo!!: Berlin in Windhoek · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: Berlin in Združene države Amerike · Poglej več »
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Novo!!: Berlin in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »
Zvezna kancelarija (Nemčija)
Urad zveznega kanclerja (tudi: zvezna kancelarija) je urad nemškega kanclerja, vodje zvezne vlade.
Novo!!: Berlin in Zvezna kancelarija (Nemčija) · Poglej več »
Zvezna republika Nemčija (1949–1990)
Zahodna Nemčija je bilo kratko ime za Zvezno republiko Nemčijo od leta 1949 do 1990, ko še ni vključevala vzhodnih delov Nemčije.
Novo!!: Berlin in Zvezna republika Nemčija (1949–1990) · Poglej več »
1. FC Union Berlin
1.
Novo!!: Berlin in 1. FC Union Berlin · Poglej več »
13. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 10. stoletje | 11. stoletje | 12. stoletje | 13.
Novo!!: Berlin in 13. stoletje · Poglej več »
14. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 11. stoletje | 12. stoletje | 13. stoletje | 14.
Novo!!: Berlin in 14. stoletje · Poglej več »
Preusmerja sem:
Vzhodni Berlin, Zahodni Berlin.
