Podobnosti med Beneški plebiscit in Slovenska skupnost v Italiji
Beneški plebiscit in Slovenska skupnost v Italiji še 21 stvari v skupni (v Unijapedija): Avstrijsko cesarstvo, Benečija, Beneška republika, Beneška Slovenija, Beneški Slovenci, Dalmacija, Furlanija, Giuseppe Garibaldi, Goriška Mohorjeva družba, Italijanske dežele, Kraljevina Italija, Nadiške doline, Novi Matajur, Pokrajina Videm, Prva svetovna vojna, Revolucije leta 1848, Senat Italijanske republike, Slovenščina, Slovenci, Terska dolina, Trst.
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Avstrijsko cesarstvo in Beneški plebiscit · Avstrijsko cesarstvo in Slovenska skupnost v Italiji ·
Benečija
Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Beneški plebiscit in Benečija · Benečija in Slovenska skupnost v Italiji ·
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Beneška republika in Beneški plebiscit · Beneška republika in Slovenska skupnost v Italiji ·
Beneška Slovenija
Slovenci skupaj s Furlani in Nemci Beneška Slovenija (po novem Slavia Friulana) je zgodovinska pokrajina na meji med Italijo in Slovenijo.
Beneška Slovenija in Beneški plebiscit · Beneška Slovenija in Slovenska skupnost v Italiji ·
Beneški Slovenci
Beneški Slovenci so pripadniki slovenske manjšine v Italiji, ki živijo v Beneški Sloveniji, pokrajini na zahodni strani meje Slovenije z Italijo.
Beneški Slovenci in Beneški plebiscit · Beneški Slovenci in Slovenska skupnost v Italiji ·
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Beneški plebiscit in Dalmacija · Dalmacija in Slovenska skupnost v Italiji ·
Furlanija
Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.
Beneški plebiscit in Furlanija · Furlanija in Slovenska skupnost v Italiji ·
Giuseppe Garibaldi
Giuseppe Garibaldi, italijanski revolucionar, politik in vojskovodja, * 4. julij 1807, Nica, Prvo Francosko cesarstvo, † 2. junij 1882, Caprera, Kraljevina Italija.
Beneški plebiscit in Giuseppe Garibaldi · Giuseppe Garibaldi in Slovenska skupnost v Italiji ·
Goriška Mohorjeva družba
Goriška Mohorjeva družba je podružnica založbe Mohorjeva družba v Gorici.
Beneški plebiscit in Goriška Mohorjeva družba · Goriška Mohorjeva družba in Slovenska skupnost v Italiji ·
Italijanske dežele
Uradno italijansko poimenovanje dežel'''Italijanska republika''' je upravno sestavljena iz 20 dežel (množinsko), od katerih je pet dežel »s posebnim statutom«, ki jim dovoljuje določeno avtonomijo.
Beneški plebiscit in Italijanske dežele · Italijanske dežele in Slovenska skupnost v Italiji ·
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Beneški plebiscit in Kraljevina Italija · Kraljevina Italija in Slovenska skupnost v Italiji ·
Nadiške doline
Matajur Nadiške doline (netočno, a pogosto tudi Benečija) so štiri doline ob rečicah Nadiži, Aborni, Kozici in Arbeči ter predstavljajo naravno povezavo med Čedadom (starodavni Forum Iulii) in dolino Soče, ki sestavljajo geografsko homogeno ozemlje.
Beneški plebiscit in Nadiške doline · Nadiške doline in Slovenska skupnost v Italiji ·
Novi Matajur
Novi Matajur je tednik slovenske narodne skupnosti v Videmski pokrajini.
Beneški plebiscit in Novi Matajur · Novi Matajur in Slovenska skupnost v Italiji ·
Pokrajina Videm
Pokrajina Videm, tudi Videmska pokrajina, je bila ena od štirih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Furlanija - Julijska krajina.
Beneški plebiscit in Pokrajina Videm · Pokrajina Videm in Slovenska skupnost v Italiji ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Beneški plebiscit in Prva svetovna vojna · Prva svetovna vojna in Slovenska skupnost v Italiji ·
Revolucije leta 1848
Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.
Beneški plebiscit in Revolucije leta 1848 · Revolucije leta 1848 in Slovenska skupnost v Italiji ·
Senat Italijanske republike
Palača Madama v 17. stoletju Senat Italije (italijansko Senato della Repubblica) je zgornji dom Parlamenta Italije, ki je bil ustanovljen 8.
Beneški plebiscit in Senat Italijanske republike · Senat Italijanske republike in Slovenska skupnost v Italiji ·
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Beneški plebiscit in Slovenščina · Slovenščina in Slovenska skupnost v Italiji ·
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Beneški plebiscit in Slovenci · Slovenci in Slovenska skupnost v Italiji ·
Terska dolina
Terska dolina leži v najbolj vzhodnem delu Benečije in Beneške Slovenije ob meji z republiko Slovenijo.
Beneški plebiscit in Terska dolina · Slovenska skupnost v Italiji in Terska dolina ·
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Beneški plebiscit in Trst · Slovenska skupnost v Italiji in Trst ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Beneški plebiscit in Slovenska skupnost v Italiji imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Beneški plebiscit in Slovenska skupnost v Italiji
Primerjava med Beneški plebiscit in Slovenska skupnost v Italiji
Beneški plebiscit 98 odnose, medtem ko je Slovenska skupnost v Italiji 301. Saj imajo skupno 21, indeks Jaccard je 5.26% = 21 / (98 + 301).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Beneški plebiscit in Slovenska skupnost v Italiji. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: