Beka (dolina) in Noe

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Beka (dolina) in Noe

Beka (dolina) vs. Noe

Dolina Beka (وادي البقاع,, libanonska arabščina)) tudi Beqaa, Beqā in v klasični antiki znana kot Coele-Syria, je rodovitna dolina v vzhodnem Libanonu. Je najpomembnejša libanonska kmetijska regija. Beka leži približno 30 km vzhodno od Bejruta. Dolina je med Libanonskim gorovjem na zahodu in Antilibanonom na vzhodu. Je severno nadaljevanje Jordanske riftne doline in s tem del Velike riftne doline, ki se razteza od Sirije do Rdečega morja. Dolina Beka je dolga 120 kilometrov in široka v povprečju 16 kilometrov. Ima sredozemsko podnebje z mokrimi, pogosto snežnimi zimami in suhimi, toplimi poletji. Regija prejme omejeno količino padavin, zlasti na severu, ker Libanonsko gorovje ustvarja padavinsko senco, ki blokira padavine, ki prihajajo z morja. Severni del ima povprečno letno količino padavin 230 milimetrov, v primerjavi s 610 milimetri v osrednji dolini. Kljub temu dve reki izvirata v dolini: Oront (Asi), ki teče proti severu v Sirijo in Turčijo, in Litani, ki teče proti jugu in nato proti zahodu do Sredozemskega morja. Od 1. stoletja pred našim štetjem, ko je bila regija del Rimskega cesarstva, je dolina Beka služila kot vir žita za rimske province Levant. Danes dolina predstavlja 40 odstotkov libanonske obdelovalne zemlje. Severni konec doline z redkimi padavinami in manj rodovitno prstjo se uporablja predvsem kot pašnik za pastirske nomade. Dlje proti jugu rodovitnejša tla podpirajo pridelke pšenice, koruze, bombaža in zelenjave, z vinogradi in sadovnjaki v središču Zahlé. V dolini pridelujejo tudi hašiš in gojijo vrtni mak (Papaver somniferum), ki se izvaža kot del nezakonite trgovine z mamili. Od leta 1957 je projekt hidroelektrarne Litani, vrsta kanalov in jez, ki so ob jezeru Qaraoun na južnem koncu doline, izboljšal namakanje kmetij v dolini Beka. Noetova barka, Edward Hicks, prva polovica 19. stoletja Minoritskega samostana Olimje Noe (hebrejsko) je svetopisemski očak, znan zlasti v povezavi z vesoljnim potopom.