Podobnosti med Bejrut in Libanon
Bejrut in Libanon še 44 stvari v skupni (v Unijapedija): Aleksander Veliki, Armenska apostolska cerkev, Armenska katoliška cerkev, Biblos, Bizantinsko cesarstvo, Bližnji vzhod, Bronasta doba, Ciper, Državljanska vojna, Druga svetovna vojna, Druzi, Fahredin Al Maan II., Fenicija (rimska provinca), Francoščina, Hezbolah, Islam, Izrael, Jaser Arafat, Judje, Križarske vojne, Libanonska državljanska vojna, Libanonsko gorovje, Mameluki, Maroniti, Muslimani, Novo egipčansko kraljestvo, Organizacija združenih narodov, Osmansko cesarstvo, Palestinci, Palestinska osvobodilna organizacija, ..., Pariz, Pompej Veliki, Protestantizem, Prva svetovna vojna, Rafik Hariri, Rimsko cesarstvo, Sidon, Sirija, Sredozemsko morje, Sunitizem, Tir, Libanon, Tripoli, Libanon, Vzhodnoevropski čas, Združene države Amerike. Razširi indeks (14 več) »
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Aleksander Veliki in Bejrut · Aleksander Veliki in Libanon ·
Armenska apostolska cerkev
Armenska apostolska cerkev ali Armenska pravoslavna cerkev je ena od prvotnih vzhodnih pravoslavnih cerkva in je ne smemo zamenjevati z Armensko katoliško cerkvijo.
Armenska apostolska cerkev in Bejrut · Armenska apostolska cerkev in Libanon ·
Armenska katoliška cerkev
Cerkev sv. Janeza v Sohrolu je armenska katoliška cerkev iz 5. ali 6. stoletja v Sohrolu, Šabestar, Iran. Armenska katoliška cerkev je katoliška cerkev vzhodnega obreda v Armeniji.
Armenska katoliška cerkev in Bejrut · Armenska katoliška cerkev in Libanon ·
Biblos
Biblos je mesto v Libanonu ob obali Sredozemskega morja, ki leži približno 40 km severno od Bejruta.
Bejrut in Biblos · Biblos in Libanon ·
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Bejrut in Bizantinsko cesarstvo · Bizantinsko cesarstvo in Libanon ·
Bližnji vzhod
Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.
Bejrut in Bližnji vzhod · Bližnji vzhod in Libanon ·
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Bejrut in Bronasta doba · Bronasta doba in Libanon ·
Ciper
Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Bejrut in Ciper · Ciper in Libanon ·
Državljanska vojna
Ameriške državljanske vojne, 1863 Državljanska vojna je vojna med organiziranima skupinama znotraj države ali republike, ali, manj pogosto, med dvema deželama, ki sta nastali iz prejšnje enotne države.
Bejrut in Državljanska vojna · Državljanska vojna in Libanon ·
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Bejrut in Druga svetovna vojna · Druga svetovna vojna in Libanon ·
Druzi
Druzi so bližnjevzhodna verska skupnost, ki živi predvsem v Libanonu, Izraelu, na Golanski planoti in v Jordaniji, izseljenske skupnosti pa živijo tudi v ZDA, Kanadi, Latinski Ameriki, Avstraliji in Evropi.
Bejrut in Druzi · Druzi in Libanon ·
Fahredin Al Maan II.
Fahredin Al Maan II. (arabsko فخر الدين الثاني بن قرقماز), libanonski (druzijski) emir, * 1572, † 13. april 1635, Konstantinopel.
Bejrut in Fahredin Al Maan II. · Fahredin Al Maan II. in Libanon ·
Fenicija (rimska provinca)
Fenicija (latinsko, grško, hē Phoinī́kē Syría) je bila provinca Rimskega cesarstva na ozemlju zgodovinske Fenicije.
Bejrut in Fenicija (rimska provinca) · Fenicija (rimska provinca) in Libanon ·
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Bejrut in Francoščina · Francoščina in Libanon ·
Hezbolah
Hezbolah (arabsko حزب الله, kar pomeni božja (Alahova) stranka) je libanonska teroristična in paravojaška organizacija, ki zastopa predvsem šiite na jugu Libanona.
Bejrut in Hezbolah · Hezbolah in Libanon ·
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Bejrut in Islam · Islam in Libanon ·
Izrael
Izrael uradno Država Izrael (label) je visoko razvita bližnjevzhodna država.
Bejrut in Izrael · Izrael in Libanon ·
Jaser Arafat
Mohamed Abdel Rahman Abdel Rauf Arafat al-Kudua al-Huseini, večinoma znan kot Jaser Arafat ali po kunji Abu Amar, palestinski politični voditelj, * 4. ali 24. avgust 1929, Kairo, 11. november 2004, Clamart, Francija.
Bejrut in Jaser Arafat · Jaser Arafat in Libanon ·
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Bejrut in Judje · Judje in Libanon ·
Križarske vojne
prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.
Bejrut in Križarske vojne · Križarske vojne in Libanon ·
Libanonska državljanska vojna
Prizor iz Bejruta sredi državljanske vojne (1978) Libanonska državljanska vojna je bila državljanska vojna, ki je potekala na območju Libanona med letoma 1975 in 1990; glavni vzrok za vojno je bila medverska napetost med krščanskim in muslimanskim delom prebivalstva, potem pa so ta spopad izrabile tudi sosednje države (Sirija in Izrael) za medsebojne obračune preko posrednikov.
Bejrut in Libanonska državljanska vojna · Libanon in Libanonska državljanska vojna ·
Libanonsko gorovje
Libanonsko gorovje (جَبَل لُبْنَان, jabal lubnān, sirsko ܛܘܪ ܠܒ݂ܢܢ,, ṭūr lewnōn; v preteklosti poimenovano tudi samo Libanon ali Libanonske gore) je gorovje v Libanonu, ki ločuje obalni pas na zahodu in dolino Beka v vzhodnem delu države.
Bejrut in Libanonsko gorovje · Libanon in Libanonsko gorovje ·
Mameluki
Mameluški bojevnik Mameluki (arabsko مملوك (ednina), مماليك (množina)) je izraz za osvobojene vojne sužnje, ki so si v vojski priborili najvišje položaje.
Bejrut in Mameluki · Libanon in Mameluki ·
Maroniti
Maroniti (sirsko ܡܪܘܢܝܶܐ (marunôje), arabsko مارونية mâruniyya) so krščanska verska ločina z Bližnjega vzhoda.
Bejrut in Maroniti · Libanon in Maroniti ·
Muslimani
Kairu, 1865 Muslimáni (arabskoمسلمان - predani bogu) ali tudi mohamedánci (po njihovem preroku Mohamedu) so privrženci oziroma verniki islama.
Bejrut in Muslimani · Libanon in Muslimani ·
Novo egipčansko kraljestvo
Novo egipčansko kraljestvo, včasih tudi Egipčansko cesarstvo, je obdobje egipčanske zgodovine od 16.
Bejrut in Novo egipčansko kraljestvo · Libanon in Novo egipčansko kraljestvo ·
Organizacija združenih narodov
New Yorku. Urad OZN v Ženevi. Zastave članic pred sedežem generalne skupščine v New Yorku Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.
Bejrut in Organizacija združenih narodov · Libanon in Organizacija združenih narodov ·
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Bejrut in Osmansko cesarstvo · Libanon in Osmansko cesarstvo ·
Palestinci
Palestinci je politična oznaka za ljudi, ki živijo na območju Palestine.
Bejrut in Palestinci · Libanon in Palestinci ·
Palestinska osvobodilna organizacija
Palestinska osvobodilna organizacija (POO;, lat.; pogosto znana po angleški kratici PLO) je palestinska nacionalistična koalicija, ki je mednarodno priznana kot uradni predstavnik palestinskega ljudstva.
Bejrut in Palestinska osvobodilna organizacija · Libanon in Palestinska osvobodilna organizacija ·
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Bejrut in Pariz · Libanon in Pariz ·
Pompej Veliki
Pompej Veliki (polno ime: Gnej Pompej Veliki), rimski vojskovodja, politik in državnik, * 29. september 106 pr. n. št., Picenum, † 29. september 48 pr. n. št., Egipt.
Bejrut in Pompej Veliki · Libanon in Pompej Veliki ·
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Bejrut in Protestantizem · Libanon in Protestantizem ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Bejrut in Prva svetovna vojna · Libanon in Prva svetovna vojna ·
Rafik Hariri
Rafik Bahaa Edine Hariri (arabsko رفيق الحريري), libanonski poslovnež, politik, predsednik vlade (1992 - 1998, 2000 - 2004), * 1. november 1944, Sidon, Libanon, † 14. februar 2005, Bejrut, Libanon.
Bejrut in Rafik Hariri · Libanon in Rafik Hariri ·
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Bejrut in Rimsko cesarstvo · Libanon in Rimsko cesarstvo ·
Sidon
Sidon (ribolov) je tretje največje mesto v Libanonu, večinoma sunitski in šiitski muslimani). Leži ob sredozemski obali, Tir na jugu in libanonska prestolnica Bejrut na severu sta oddaljeni približno 40 kilometrov.
Bejrut in Sidon · Libanon in Sidon ·
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Bejrut in Sirija · Libanon in Sirija ·
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Bejrut in Sredozemsko morje · Libanon in Sredozemsko morje ·
Sunitizem
Sunitizem (arabsko) je največja ločina islama, ki ji pripada skoraj 90 % muslimanov na svetu in je prevladujoča v večini muslimanskih držav.
Bejrut in Sunitizem · Libanon in Sunitizem ·
Tir, Libanon
Tir (translit; translit, skala) je obalno mesto na jugu Libanona.
Bejrut in Tir, Libanon · Libanon in Tir, Libanon ·
Tripoli, Libanon
Tripoli (arabsko طرابلس, Trablos) je drugo največje libanonsko mesto (z okoli 500.000 prebivalci, večinoma sunitskimi muslimani - 80 %), ki leži v severnem delu države, približno 85 km severno od Bejruta, ob obali Sredozemskega morja.
Bejrut in Tripoli, Libanon · Libanon in Tripoli, Libanon ·
Vzhodnoevropski čas
Vzhódnoevrópski čàs (EET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je dve uri pred univerzalnim koordiniranim časom.
Bejrut in Vzhodnoevropski čas · Libanon in Vzhodnoevropski čas ·
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Bejrut in Združene države Amerike · Libanon in Združene države Amerike ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Bejrut in Libanon imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Bejrut in Libanon
Primerjava med Bejrut in Libanon
Bejrut 138 odnose, medtem ko je Libanon 128. Saj imajo skupno 44, indeks Jaccard je 16.54% = 44 / (138 + 128).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Bejrut in Libanon. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: