Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Baltska flota in Severna flota
Baltska flota in Severna flota še 20 stvari v skupni (v Unijapedija): Admiral, Admiral flote (Sovjetska zveza), Arsenij Golovko, Druga svetovna vojna, Flota, Fregata, Hladna vojna, Konvencionalna podmornica, Korveta, Ladjedelnica Admiralti, Oborožene sile Ruske federacije, Podmornice razreda Paltus, Prva svetovna vojna, Raketni rušilec, Red rdeče zastave, Rušilci razreda Sarič, Ruska vojna mornarica, Seznam aktivnih ladij v ruski vojni mornarici, Viceadmiral, Vojna mornarica.
Admiral
SV Admiral je najvišji pomorski čin v Slovenski vojski in v večini vojnih mornaric, hkrati pa tudi stopnja v vojaški hierarhiji; v kopenski vojski je enak činu generala.
Admiral in Baltska flota · Admiral in Severna flota ·
Admiral flote (Sovjetska zveza)
Admiral flote (Адмирал флота, Admiral flota) je bil najvišji pomorski čin Sovjetske zveze med letoma 1940 in 1955 ter drugi najvišji med letoma 1962 in 1991.
Admiral flote (Sovjetska zveza) in Baltska flota · Admiral flote (Sovjetska zveza) in Severna flota ·
Arsenij Golovko
Arsenij Grigorjevič Golovko, sovjetski mornariški častnik.
Arsenij Golovko in Baltska flota · Arsenij Golovko in Severna flota ·
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Baltska flota in Druga svetovna vojna · Druga svetovna vojna in Severna flota ·
Flota
Ameriška šesta flota med napadom na Iwo Jimo Flota (fran. flotte.
Baltska flota in Flota · Flota in Severna flota ·
Fregata
Ameriška sodobna fregata USS ''Elrod'' Fregáta je tip vojne ladje za opravljanje različnih nalog.
Baltska flota in Fregata · Fregata in Severna flota ·
Hladna vojna
Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne.
Baltska flota in Hladna vojna · Hladna vojna in Severna flota ·
Konvencionalna podmornica
Ameriška konvencionalna podmornica USS Queenfish Konvencionalne podmornice so vojaške podmornice, ki za pogon uporabljajo diezel oz.
Baltska flota in Konvencionalna podmornica · Konvencionalna podmornica in Severna flota ·
Korveta
razreda ''Braunschweig'' nemške vojne mornarice - Bundesmarine Korveta (francosko in angleško: corvette) je naziv za majhno, gibljivo, lahko oboroženo vojaško plovilo, ki se največkrat uporablja kot spremstvo večjim vojnim ladjam, transportnim enotam in konvojem ter za neposredno zaščito obale.
Baltska flota in Korveta · Korveta in Severna flota ·
Ladjedelnica Admiralti
Ladjedelnica Admiralti (prej Ladjedelnica št. 194) je ena največjih in najstarejših ladjedelnic v Rusiji.
Baltska flota in Ladjedelnica Admiralti · Ladjedelnica Admiralti in Severna flota ·
Oborožene sile Ruske federacije
Oborožene sile Ruske federacije (rusko Вооружённые си́лы Росси́йской Федера́ции) predstavljajo glavni del vojaštva Ruske federacije in kot take nosijo glavno breme obrambe Ruske federacije.
Baltska flota in Oborožene sile Ruske federacije · Oborožene sile Ruske federacije in Severna flota ·
Podmornice razreda Paltus
Razred Paltus je razred dizel-električnih podmornic Sovjetske in Ruske vojne mornarice.
Baltska flota in Podmornice razreda Paltus · Podmornice razreda Paltus in Severna flota ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Baltska flota in Prva svetovna vojna · Prva svetovna vojna in Severna flota ·
Raketni rušilec
Rušilci razreda Fregat Raketni rušilec je sodobni rušilec, katerega glavno oborožitev predstavljajo raketni sistemi.
Baltska flota in Raketni rušilec · Raketni rušilec in Severna flota ·
Red rdeče zastave
Red rdeče zastave je visoko odlikovanje Sovjetske zveze, ki je bilo ustanovljeno 16.
Baltska flota in Red rdeče zastave · Red rdeče zastave in Severna flota ·
Rušilci razreda Sarič
Razred Sarič (Projekt 956 Sarič – kanja) je razred raketnih rušilcev Sovjetske, Ruske in Kitajske vojne mornarice.
Baltska flota in Rušilci razreda Sarič · Rušilci razreda Sarič in Severna flota ·
Ruska vojna mornarica
Ruska vojna mornarica (kratica VMF) je pomorska veja Oboroženih sil Ruske federacije.
Baltska flota in Ruska vojna mornarica · Ruska vojna mornarica in Severna flota ·
Seznam aktivnih ladij v ruski vojni mornarici
Seznam aktivnih ladij v Ruski vojni mornarici predstavlja popis, glede katerega ni mogoče doseči širokega soglasja brez večje dostopnosti podatkov in konsistentnega standarda, katere ladje so aktivne in katere ne.
Baltska flota in Seznam aktivnih ladij v ruski vojni mornarici · Severna flota in Seznam aktivnih ladij v ruski vojni mornarici ·
Viceadmiral
SV Viceadmiral je pomorski vojaški čin; kopenski ekvivalent je generalpodpolkovnik.
Baltska flota in Viceadmiral · Severna flota in Viceadmiral ·
Vojna mornarica
Bojna ladja HMS Royal Oak Vojaška mornarica (VM; tudi vojna mornarica, pomorske sile) je sestavna, samostojna veja oboroženih sil.
Baltska flota in Vojna mornarica · Severna flota in Vojna mornarica ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Baltska flota in Severna flota imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Baltska flota in Severna flota
Primerjava med Baltska flota in Severna flota
Baltska flota 81 odnose, medtem ko je Severna flota 110. Saj imajo skupno 20, indeks Jaccard je 10.47% = 20 / (81 + 110).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Baltska flota in Severna flota. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
