Podobnosti med Balkansko bojišče in Ruski imperij
Balkansko bojišče in Ruski imperij še 21 stvari v skupni (v Unijapedija): Aleksej Aleksejevič Brusilov, Antanta, Avstro-Ogrska, Črna gora, Balkan, Balkanska liga, Bolgarija, Bospor, Centralne sile, Donava, Druga balkanska vojna, Evropa, Franc Ferdinand, Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, Grčija, Habsburška monarhija, London, Oktobrska revolucija, Osmansko cesarstvo, Prva balkanska vojna, Prva svetovna vojna.
Aleksej Aleksejevič Brusilov
Aleksej Aleksejevič Brusilov, ruski general, * 19. avgust 1853, Tbilisi, Ruski imperij (danes Gruzija), † 17. marec 1926, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Aleksej Aleksejevič Brusilov in Balkansko bojišče · Aleksej Aleksejevič Brusilov in Ruski imperij ·
Antanta
Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Antanta (francosko: Entente cordiale oz. Srčna zveza) je politična zveza držav, ki sta jo vladi Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske ter Francije sklenili leta 1904.
Antanta in Balkansko bojišče · Antanta in Ruski imperij ·
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Avstro-Ogrska in Balkansko bojišče · Avstro-Ogrska in Ruski imperij ·
Črna gora
Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.
Balkansko bojišče in Črna gora · Ruski imperij in Črna gora ·
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Balkan in Balkansko bojišče · Balkan in Ruski imperij ·
Balkanska liga
Balkanska liga je bila vojaška zveza med Srbijo, Črno goro, Grčijo in Bolgarijo proti Osmanskemu cesarstvu.
Balkanska liga in Balkansko bojišče · Balkanska liga in Ruski imperij ·
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Balkansko bojišče in Bolgarija · Bolgarija in Ruski imperij ·
Bospor
Bospor je morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot na severozahodu Turčije.
Balkansko bojišče in Bospor · Bospor in Ruski imperij ·
Centralne sile
Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Centralne sile je poimenovanje za države, ki so se v prvi svetovni vojni borile proti antantnim silam.
Balkansko bojišče in Centralne sile · Centralne sile in Ruski imperij ·
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Balkansko bojišče in Donava · Donava in Ruski imperij ·
Druga balkanska vojna
Druga balkanska vojna je bil kratek vojaški spopad med nekdanjimi zavezniki iz prve balkanske vojne, in sicer med Bolgarijo na eni strani in Grčijo ter Srbijo na drugi strani.
Balkansko bojišče in Druga balkanska vojna · Druga balkanska vojna in Ruski imperij ·
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Balkansko bojišče in Evropa · Evropa in Ruski imperij ·
Franc Ferdinand
Nadvojvoda Franc Ferdinand, s polnim imenom Franz Ferdinand Carl Ludwig Joseph Maria Habsburški,, * 18. december 1863, Gradec, Avstrija, † 28. junij 1914, Sarajevo, Bosna in Hercegovina (tedaj Avstro-Ogrska).
Balkansko bojišče in Franc Ferdinand · Franc Ferdinand in Ruski imperij ·
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.
Balkansko bojišče in Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški · Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in Ruski imperij ·
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Balkansko bojišče in Grčija · Grčija in Ruski imperij ·
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Balkansko bojišče in Habsburška monarhija · Habsburška monarhija in Ruski imperij ·
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Balkansko bojišče in London · London in Ruski imperij ·
Oktobrska revolucija
Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči iz 24.
Balkansko bojišče in Oktobrska revolucija · Oktobrska revolucija in Ruski imperij ·
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Balkansko bojišče in Osmansko cesarstvo · Osmansko cesarstvo in Ruski imperij ·
Prva balkanska vojna
Prva balkanska vojna je prva izmed dveh vojn, ki sta zaznamovali umik Osmanskega cesarstva z Balkana.
Balkansko bojišče in Prva balkanska vojna · Prva balkanska vojna in Ruski imperij ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Balkansko bojišče in Prva svetovna vojna · Prva svetovna vojna in Ruski imperij ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Balkansko bojišče in Ruski imperij imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Balkansko bojišče in Ruski imperij
Primerjava med Balkansko bojišče in Ruski imperij
Balkansko bojišče 119 odnose, medtem ko je Ruski imperij 240. Saj imajo skupno 21, indeks Jaccard je 5.85% = 21 / (119 + 240).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Balkansko bojišče in Ruski imperij. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: