Kazalo
140 odnosi: Adenovirusi, Afrodita, Alkin, Aluminij, Amid, Amin, Aminokislina, Amonijev hidroksid, Anatolija, Arzen, Azurit, Školjke, Žlica, Žlindra, Žveplova kislina, Členonožci, Ötzi, Bakrena doba, Bakrov (II) acetat, Bakrov(II) sulfat, Bakrova skupina, Baza (kemija), Bolnišnica, Bornit, Bravaisova mreža, Bron, Bronasta doba, Celično dihanje, Celuloza, Chuquicamata, Cink, Ciper, Citokrom P450, Clostridium difficile, Cornwall, Dolina Timna, Duktilnost, Električna prevodnost, Elektromagnet, Elektronka, Elektronska lupina, Enargit, Escherichia coli, Evkarionti, Evrocent, Fehlingov reagent, Fungicid, Funkcionalna skupina, Glasbilo, Glive, ... Razširi indeks (90 več) »
- Kemični elementi
- Minerali v hrani
- Prehodne kovine
Adenovirusi
Adenovirusi (znanstveno ime Adenoviridae) so družina virusov.
Poglej Baker in Adenovirusi
Afrodita
Afrodite'' Afroditin kip Afrodita je v grški mitologiji boginja ljubezni, lepote, spolnega poželenja in zaščitnica zaljubljencev.
Poglej Baker in Afrodita
Alkin
etina, najpreprostejšega alkina. Alkin je nenasičen ogljikovodik, ki ima med ogljikovimi atomi vsaj eno trojno vez -C≡C-.
Poglej Baker in Alkin
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Poglej Baker in Aluminij
Amid
Amidna funkcionalna skupina ''n'' molekulskih orbital v formamidu. V kemiji je amid ena od dveh vrst spojin.
Poglej Baker in Amid
Amin
Splošna zgradba amina. Amini so organske spojine s funkcionalno skupino, ki vsebuje dušikov atom s parom neveznih elektronov.
Poglej Baker in Amin
Aminokislina
Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.
Poglej Baker in Aminokislina
Amonijev hidroksid
Amonijev hidroksid je vodna raztopina amonijaka.
Poglej Baker in Amonijev hidroksid
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Baker in Anatolija
Arzen
Arzén je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol As, atomsko število 33 in relativno atomsko maso 74.92.
Poglej Baker in Arzen
Azurit
Azurít (arabsko al-azurd - modrilo oz. perzijsko lazhward - modra barva) je mineral bakrovega hidroksi karbonata in spada med karbonate.
Poglej Baker in Azurit
Školjke
Školjke (znanstveno ime Bivalvia) so razred živali iz debla mehkužcev.
Poglej Baker in Školjke
Žlica
Žlíca je priprava in pripomoček za zajemanje zlasti tekočih jedi – jedilna žlica.
Poglej Baker in Žlica
Žlindra
Pot skozi kup žlindre - prikazuje proge od rjavenja valovitih listov, ki jo držijo; Clarkdale, Arizona. Žlindra, ki teče iz ene od odprtih peči v jeklarni. Žlindra se odvaja iz plavža, tik preden gre staljeno jeklo v zajemalko za vlivanje v kalupe; Youngstown, Ohio. Žlindra je delno steklast stranski produkt taljenja rude, s katerim dosežemo ločitev željenih kovinskih frakcij od neželjenih.
Poglej Baker in Žlindra
Žveplova kislina
Žveplova kislina, točneje žveplova(VI) kislina, je zelo korozivna močna mineralna kislina s kemijsko formulo.
Poglej Baker in Žveplova kislina
Členonožci
Členonožci (tʃlenɔ'nɔʒtsi) so skupina nevretenčarjev iz najštevilčnejšega debla Arthropoda (ˈɑːrθrəpɒdɑ; grško ἄρθρον (arthron-sklep) + ποδός (podos-stopalo)).
Poglej Baker in Členonožci
Ötzi
Ötzi (tudi Oetzi) je dobro ohranjena človeška mumija približno iz 34. stoletja pr. n. št., ki so jo našli 19.
Poglej Baker in Ötzi
Bakrena doba
Bakrena doba (χαλκός khalkós, "baker" and λίθος. líthos, "kamen"), angleščina: Chalcolithic) je obdobje v prazgodovini, ki ki je trajalo med letoma 4000 in 2300 pr.n. št. Znano je tudi kot eneolitik (iz latinščine aeneus "baker"), je arheološko obdobje, za katero je značilna redna človeška manipulacija z bakrom, vendar pred odkritjem bronastih zlitin.
Poglej Baker in Bakrena doba
Bakrov (II) acetat
Bakrov (II) acetat, znana tudi kot bakrov acetat, je kemična spojina s formulo Cu (OAc) 2, kjer je OAc-acetat (CH3CO2-).Hidrirani derivat, ki vsebuje eno molekulo vode za vsak Cu atom, je na voljo na trgu.
Poglej Baker in Bakrov (II) acetat
Bakrov(II) sulfat
Bakrov(II) sulfat je kemijska spojina s formulo CuSO4.
Poglej Baker in Bakrov(II) sulfat
Bakrova skupina
V 11. (IUPAC) ali bakrovo skupino periodnega sistema elementov spadajo prehodne kovine baker (Cu), srebro (Ag) in zlato (Au).
Poglej Baker in Bakrova skupina
Baza (kemija)
Baza, lug ali lužina je po Arrheniusovi definiciji kemijska spojina, ki ob raztapljanju v vodi bodisi odda hidroksidni ion, bodisi prejme vodikov ion.
Poglej Baker in Baza (kemija)
Bolnišnica
Bolníšnica ali bólnica je ustanova, ki izvaja in nudi profesionalno zdravstveno oskrbo s strani profesionalnega zdravstvenega osebja (zdravniki, medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci).
Poglej Baker in Bolnišnica
Bornit
Bornit je bakrov železov sulfidni mineral s kemijsko formulo Cu5FeS4, ki kristalizira v ortorombskem kristalnem sistemu.
Poglej Baker in Bornit
Bravaisova mreža
V geometriji in kristalogarfiji je Bravaisova mreža neskončen niz točk, ki jih generira niz diskretnih translacijskih operacij, zapisanih z enačbo: ni so poljubna cela števila, ai pa osnovni vektorji, ki ležijo na različnih ravninah in povezujejo mrežo.
Poglej Baker in Bravaisova mreža
Bron
Različni predmeti iz brona Bron je ime za zlitine bakra s kositrom, aluminijem, svincem, berilijem, silicijem, manganom, železom in nikljem; vendar nikoli s cinkom, čigar zlitino z bakrom imenujemo med.
Poglej Baker in Bron
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Baker in Bronasta doba
Celično dihanje
Celično dihanje ali celična respiracija je skupek presnovnih (metabolnih) reakcij in procesov, ki potekajo v celicah organizmov, in v katerih se kemična energija kisikovih molekul Schmidt-Rohr, K. (2020).
Poglej Baker in Celično dihanje
Celuloza
Molekuli glukoze, povezani z vezjo β-1,4. Celuloza je naraven polimer, ki spada med polisaharide, ki so skupina ogljikovih hidratov.
Poglej Baker in Celuloza
Chuquicamata
Pogled iz zraka na rudnik Rudnik Chuquicamata Chuquicamata (/ tʃuːkiːkəmɑːtə / choo-kee-kə-MAH-tə) ali Chuqui, kot je bolj znano, je z izkopanim prostorom največji rudnik bakra na svetu.
Poglej Baker in Chuquicamata
Cink
Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.
Poglej Baker in Cink
Ciper
Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Poglej Baker in Ciper
Citokrom P450
kvasovk Naddružina citokromov P450 (okrajšava CYP) je velika in raznolika skupina encimov.
Poglej Baker in Citokrom P450
Clostridium difficile
Clostridium difficile (C. difficile) je vrsta grampozitivne, anaerobne, sporogene bakterije iz rodu klostridijev.
Poglej Baker in Clostridium difficile
Cornwall
Zemljevid Cornwalla Cornwall je grofija v Angliji, ki na severu in zahodu meji na Keltsko morje, na jugu na Rokavski preliv in vzhodu na grofijo Devon čez reko Tamar.
Poglej Baker in Cornwall
Dolina Timna
Dolina Timna se nahaja v južnem Izraelu v jugozahodnem Aabah (arabsko: وادي عربة, Wādī ʻAraba), približno 30 km severno od Akabskega zaliva in mesta Eilat.
Poglej Baker in Dolina Timna
Duktilnost
Duktilnost je lastnost materiala, da prenese plastično deformacijo, ne da bi se zlomil.
Poglej Baker in Duktilnost
Električna prevodnost
Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.
Poglej Baker in Električna prevodnost
Elektromagnet
Elektromagnet je vrsta magneta, pri katerem magnetno polje ustvarja pretok električnega toka.
Poglej Baker in Elektromagnet
Elektronka
Radijske elektronke: ECC85, EL84 in EABC80 Elektronke manjše velikosti Elektrónka (tudi vákuumska cév) je elektronski element.
Poglej Baker in Elektronka
Elektronska lupina
Elektronska lupina (tudi elektronska obla) je v atomu področje, kjer je največja verjetnost, da najdemo elektrone, ki imajo enako glavno kvantno število (n\,\! ali n).
Poglej Baker in Elektronska lupina
Enargit
Enargit (iz grškega enarges, razločen) je bakrova arzenova sulfo sol s kemijsko formulo Cu3AsS4.
Poglej Baker in Enargit
Escherichia coli
Escherichia coli (E. coli) je vrsta bakterij iz rodu ešerihij, ki so normalno v črevesju sesalcev, tudi človeka in predstavlja velik del tako imenovane normalne črevesne flore.
Poglej Baker in Escherichia coli
Evkarionti
Evkarionti (tudi evkarioti) (znanstveno ime Eukaryota) so organizmi, ki jih gradijo evkariontske (evkariotske) celice oziroma evcite.
Poglej Baker in Evkarionti
Evrocent
Stotin je stoti del nekaterih valut, poleg evra tudi na primer slovenskega tolarja.
Poglej Baker in Evrocent
Fehlingov reagent
167x167_pik Fehlingov reagent je kemijski reagent, ki se uporablja za razlikovanje med vodotopnimi ogljikohidratnimi in ketonskimi funkcionalnimi skupinami in kot test za nereducirajoče in reducirajoče sladkorje ter kot dopolnilno testa s Tollensovim reagentom.
Poglej Baker in Fehlingov reagent
Fungicid
Fungicidi so kemična sredstva, ki se uporabljajo za zatiranje gliv.
Poglej Baker in Fungicid
Funkcionalna skupina
Funkcionálna skupína sta v organski kemiji atom ali skupina atomov znotraj molekule, ki določata značilnosti reakcij molekule, katere del sta.
Poglej Baker in Funkcionalna skupina
Glasbilo
Glasbílo oziroma glásbeni instrumènt je priprava za izvajanje glasbe.
Poglej Baker in Glasbilo
Glive
Glive (znanstveno ime Fungi) spadajo v domeno Evkarije in so eno izmed kraljestev živih bitij.
Poglej Baker in Glive
Grignardova reakcija
Grignardova reakcija je organokovinska kemijska reakcija, v kateri alkilni ali arilni magnezijevi halogenidi (Grignardovi reagenti) delujejo kot nukleofili in napadejo elektrofilne ogljikove atome v polarnih kemijskih skupinah, na primer v karbonilni skupini.
Poglej Baker in Grignardova reakcija
Halkopirit
Halkopirit je bakrov/železov sulfidni mineral s kemijsko formulo CuFeS2.
Poglej Baker in Halkopirit
Halkozin
Halkozin je bakrov(I) sulfid in pomembna bakrova ruda.
Poglej Baker in Halkozin
Hemocianin
hemolimfe hobotnice. Hemocianini so dihalni (respiratorni) pigmenti v obliki metaloproteina iz več podenot, na katerih sta vezana dva bakrova iona za reverzibilno vezavo ene kisikove molekule (O2).
Poglej Baker in Hemocianin
Hemoglobin
Trirazsežnostna struktura hemoglobina. Štiri podenote so prikazane v rdeči in modri, hemske skupine pa v zeleni barvi. Hemoglobin je rdeče barvilo v krvi, ki vsebuje železo.
Poglej Baker in Hemoglobin
Ingot
Aluminijev ingot Ingot je kos razmeroma čistega materiala, običajno kovine, ulitega v obliko, primerno za shranjevanje in nadaljnjo obdelavo.
Poglej Baker in Ingot
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Poglej Baker in Ion
Izotop
Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.
Poglej Baker in Izotop
Izrael
Izrael uradno Država Izrael (label) je visoko razvita bližnjevzhodna država.
Poglej Baker in Izrael
James Watt
James Watt, škotski izumitelj, inženir in kemik, * 30. januar 1736, Greenock, Inverclyde, Škotska, † 25. avgust 1819,James Patrick Muirhead.
Poglej Baker in James Watt
Kambrij
Kámbrij je najstarejše geološko obdobje paleozoika, ki se je začelo pred 542 milijoni let ob koncu proterozoika in končalo pred približno 488 milijoni let z začetkom ordovicija.
Poglej Baker in Kambrij
Katodna cev
Katodna cev z elektromagnetnim fokusiranjem in odklonom Prerez katodne cevi: 1 - elektronski top, 2 - elektronski žarek, 3 - maska za ločitev rdeče, zelene in modre komponente slike, 4 - fosforescenčni premaz z rdečimi, zelenimi in modrimi deli, 5 - povečava, s fosforescenčno snovjo prevlečene, notranje strani zaslona Katodna cev, ki jo je izumil Karl Ferdinand Braun, je prikazovalna naprava, ki je bila uporabljena v večini monitorjev, televizij in osciloskopov.
Poglej Baker in Katodna cev
Kelacija
Kelatni kompleks med EDTA in kovinski kationom (M) Kelácija je nastanek ali prisotnost dveh ali več koordinacijskih vezi med osrednjim kovinskim kationom ter polidentatnim ligandom, ki se z dvema ali več atomi veže v anorganski kompleks, imenovan kelat oz.
Poglej Baker in Kelacija
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Baker in Kemijski element
Kemijski simbol
Kemijski simbol je standardna kratica oziroma skrajšana različica imena kemijskega elementa, ki se uporablja v kemijskih formulah.
Poglej Baker in Kemijski simbol
Keramika
Porcelanska vaza, dinastija Ming, datirana v leto 1403–1424 Med keramične materiale spadajo vse nekovinske in anorganske snovi.
Poglej Baker in Keramika
Kip svobode
Kip svobode (angleško Statue of Liberty; s polnim imenom Liberty Enlightening the World, francosko La Liberté éclairant le monde, slovensko Svoboda razsvetljuje svet) je ameriški spomenik, kolosalna neoklasicistična skulptura, delo francoskega kiparja Frederica Augusta Bartholdija.
Poglej Baker in Kip svobode
Kiparstvo
Peščeni grad Kipárstvo je veja upodabljajočih umetnosti, ki deluje v treh dimenzijah oziroma oblikuje volumen.
Poglej Baker in Kiparstvo
Kobalt
Kóbalt (latinsko cobaltum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Co in atomsko število 27.
Poglej Baker in Kobalt
Kompleksna spojina
Cisplatin, PtCl2(NH3)2Atom platine s štirimi ligandi Kompleksna spojina, kovinski kompleks ali koordinacijski kompleks je kemijska spojina, sestavljena iz centralnega atoma ali iona, običajno kovinskega, na katerega so vezane molekule ali anioni, imenovani ligandi.
Poglej Baker in Kompleksna spojina
Konstantan
Žica iz konstantana Konstantan je zlitina bakra (57%), niklja (41%), železa (1%) in mangana (1%).
Poglej Baker in Konstantan
Korozija
Korozija Korozíja je razdiralni napad na kovino in najpogosteje temelji na elektrokemijskih reakcijah, ki potekajo zaradi termodinamske nestabilnosti materiala v nekem okolju.
Poglej Baker in Korozija
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Poglej Baker in Kositer
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Poglej Baker in Kovalentna vez
Kovanec
valut Kovánec (tudi nôvec) je denar v kovinski obliki, izdelan s kovanjem (od tod ime).
Poglej Baker in Kovanec
Kovelin
Kovelin (tudi kovelit) je redek bakrov sulfidni mineral s formalno kemijsko formulo CuS.
Poglej Baker in Kovelin
Kreta
Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).
Poglej Baker in Kreta
Ladja
Sodobna potniška ladja Ládja je vozilo za plovbo po vodni gladini, oziroma vodno plovilo.
Poglej Baker in Ladja
Legioneloza
Legioneloza je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča rod gramnegativnih bakterij Legionella.
Poglej Baker in Legioneloza
Lošč
Lóšč, emájl ali posteklína je v prah zmleto steklo, ki se s taljenjem veže za kovinsko podlago pri temperaturah 750–850 ºC (prekrivni lošč na jekleni pločevini) ali 800–900 ºC (temeljni lošč na jekleni pločevini).
Poglej Baker in Lošč
Malahit
Malahit (grško malakos - slez) je mineral bakrovega hidroksi karbonata in spada v 5.
Poglej Baker in Malahit
Masno število
Másno števílo (oznaka A) izraža na celo število zaokroženo maso atomskega jedra, izraženo v atomskih enotah mase.
Poglej Baker in Masno število
Med (kemija)
Okrasni predmet iz medi za obtežitev listov (levo), poleg sta vzorca cinka in bakra. Médi (pogovorno mesing) so zlitine bakra in cinka, v katerih je običajno nad 65 % bakra.
Poglej Baker in Med (kemija)
Mehkužci
Mehkužci (znanstveno ime Mollusca) so živalsko deblo, v katerega uvrščamo okrog 85.000 danes znanih in opisanih vrst.
Poglej Baker in Mehkužci
Meticilin
Meticilin je ozkospektralni betalaktamski antibiotik iz skupine penicilinov.
Poglej Baker in Meticilin
Mikroorganizem
Míkroorganízem, mikrób, klíca ali drobnoživka je organizem, ki je tako droben, da ni viden s prostim očesom, in ga lahko opazujemo le skozi mikroskop.
Poglej Baker in Mikroorganizem
Mikrovalovna pečica
Mikrovalovna pečica tudi »mikrovalovka« je gospodinjski pripomoček, ki se uporablja za pripravo (kuhanje) in segrevanje hrane, pijače s pomočjo absorbcije mikrovalov.
Poglej Baker in Mikrovalovna pečica
Mitohondrij
Elektronska mikrografija mitohondrija Mitohondrij je membranska struktura (struktura obdana z dvema biološkima membranama) oziroma kompartment evcite, ki služi celičnemu dihanju.
Poglej Baker in Mitohondrij
Motor
Motor (tudi pogonski stroj) je stroj, ki pretvarja notranjo in tlačno energijo v mehansko delo.
Poglej Baker in Motor
Nakit
Nakit Nakit je skupno ime za predmete iz kristalov, plemenitih kovin ali drugih materialov, namenjene okraševanju telesa.
Poglej Baker in Nakit
Natrijev hidroksid
Natrijev hidroksid, znan tudi kot lužni kamen in kavstična soda,.
Poglej Baker in Natrijev hidroksid
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Poglej Baker in Neolitik
New York
Mesto New York (izgovarjava /nʲuːˈjɔɹk/; uradno The City of New York) je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu.
Poglej Baker in New York
Nikelj
Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.
Poglej Baker in Nikelj
Nož
Nòž je orodje za rezanje, ki je največkrat sestavljeno iz jeklenega rezila z ostro konico na eni strani ter ročaja na drugi strani.
Poglej Baker in Nož
Nordijsko zlato
Kovanec za 50 evrocentov iz nordijskega zlata Nordijsko zlato je bakrova zlitina zlate barve, uporabljena za izdelovanje kovancev, trenutno zlasti evrokovancev za 10, 20 in 50 evrocentov.
Poglej Baker in Nordijsko zlato
Obraščanje organizmov
Biofouling ali biološko obraščanje je nezaželeno zbiranje mikroorganizmov, rastlin, alg in/ali živali na mokre površine.
Poglej Baker in Obraščanje organizmov
Oksidacijsko stanje
Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.
Poglej Baker in Oksidacijsko stanje
Parni stroj
Animacija parnega stroja z dvojnim delovanjem in centrifugalnim regulatorjem Parni stroj je motor z zunanjim zgorevanjem, ki toplotno energijo vodne pare pretvarja v mehansko delo.
Poglej Baker in Parni stroj
Peč (kurilna naprava)
Peč je katerakoli kurilna naprava, ki oddaja toploto, ki jo proizvedemo s kurjenjem, v okolico.
Poglej Baker in Peč (kurilna naprava)
Pihala
Pihála so glasbila, ki ustvarjajo zvok tako, da glasbenik pihne zrak v ustnik.
Poglej Baker in Pihala
Platina
Plátina (latinsko platinum) je kemični element.
Poglej Baker in Platina
Poliol
Sorbitol, običajen sladkorni alkohol, je blago sladilo, ki se pogosto uporablja v živilski industriji. Poliol je organska spojina, ki vsebuje več hidroksilnih skupin.
Poglej Baker in Poliol
Pozitronska emisijska tomografija
Slika tipične PET naprave Pozitronska emisijska tomografija (kratica PET) je vrsta nuklearno-medicinskega slikanja, ki ustvari tridimenzionalno sliko funkcijskih procesov v telesu.
Poglej Baker in Pozitronska emisijska tomografija
Precizijsko litje
Model jabolka v vosku Model jabolka v mavcu Model jabolka v parafinu Izdelovanje modela jabolka Bronasto jabolko Precizijsko litje, imenovano tudi litje s postopkom izgubljenega voska (francosko cire perdue) je postopek, pri katerem je dvojnik kovinske skulpture (pogosto srebro, zlato, medenina ali bron ulit iz izvirne skulpture.
Poglej Baker in Precizijsko litje
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Poglej Baker in Radioaktivnost
Raki
Raki (znanstveno ime Crustacea) so velika skupina členonožcev, ki jo navadno klasificiramo na nivoju poddebla.
Poglej Baker in Raki
Razpad beta
Razpad beta je radioaktivni razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec beta.
Poglej Baker in Razpad beta
Razpolovni čas
Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.
Poglej Baker in Razpolovni čas
Reakcije spajanja
Reakcije spajanja so v organski kemiji skupina reakcij, pri katerih pride do tvorbe C-C ali C-X vezi v prisotnosti kovinskega katalizatorja.
Poglej Baker in Reakcije spajanja
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Poglej Baker in Redoks reakcija
Rele
Delovanje relejaRele je elektromagnetno stikalo, ki ga krmili tok skozi magnetno navitje, pri čemer sta krmilni in močnostni tokokrog galvansko ločena.
Poglej Baker in Rele
Silicijev dioksid
Silicijev dioksid, kremen ali kvarc je skupno ime različnih oblik silicijevega oksida s kemijsko formulo SiO2.
Poglej Baker in Silicijev dioksid
Simens
Símens (tudi siemens,; oznaka S) je izpeljana enota SI za električno prevodnost (recipročni električni upor).
Poglej Baker in Simens
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Poglej Baker in Spin
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Poglej Baker in Srebro
Stafilokoki
Stafilokoki (znanstveno ime Staphylococcus) so rod grampozitivnih, negibljivih in nesporogenih aerobnih ali fakultativno anaerobnih kokov (okroglih bakterij) v grozdastih skupinah, ki lahko povzročajo gnojna vnetja in sepse, vendar je večina vrst za človeka nenevarnih in so del normalne bakterijske flore na koži in sluznicah.
Poglej Baker in Stafilokoki
Staphylococcus aureus
Staphylococcus aureus (tudi zlati stafilokok) je vrsta bakterije iz rodu stafilokokov, ki je najpogostejši povzročitelj stafilokoknih okužb.
Poglej Baker in Staphylococcus aureus
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Baker in Stari Egipt
Stikalo
Simbol za stikalo Stikálo je osnovni element električnih tokokrogov, s katerim vključimo ali izključimo (prekinemo) tokokrog.
Poglej Baker in Stikalo
Strup
Strúp je biološko gledano snov, ki zaradi svoje kemijske zgradbe škoduje določenemu biološkemu sistemu.
Poglej Baker in Strup
Substitucija
Substitucija (tudi zamenjava) je tip kemijske reakcije, v kateri se funkcionalna skupina kemijske spojine zamenja z drugo.
Poglej Baker in Substitucija
Sumerija
Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz.
Poglej Baker in Sumerija
Superoksid
Lewisova elektronska konfiguracija superoksidnega anionskega radikala. Šest elektronov zunanje lupine vsakega izmed kisikovih atomov je prikazano s črnimi pikami; en elektronski par si atoma delita (sredina); nesparjen elektron je prikazan zgoraj levo, dodatni elektron, ki daje negativni naboj, pa z rdečo Superoksid je spojina, ki vsebuje superoksidni anion s kemijsko formulo O−2.
Poglej Baker in Superoksid
Superoksid-dismutaza
Superoksid dismutaza je encim, prisoten v praktično vseh aerobnih celicah in v zunajceličnih tekočinah.
Poglej Baker in Superoksid-dismutaza
Termopar
°C Seebeckov tokokrog Termočlen (têrmočlén ali têrmoelemènt) je sklenjen električni krog iz dveh različnih vodnikov, po katerem steče električni tok, če sta na spojnih mestih različni temperaturi.
Poglej Baker in Termopar
Tihi ocean
Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.
Poglej Baker in Tihi ocean
Toplotna prevodnost
Toplôtna prevódnost (oznaka \lambda, v tujih virih tudi k, l ali κ) je snovna konstanta in intenzivna količina, določena pri prevajanju toplote kot sorazmernostni koeficient med gostoto toplotnega toka in gradientom temperature.
Poglej Baker in Toplotna prevodnost
Trdota
Trdôta v znanosti o materialih pomeni lastnost trdne snovi, da se upira stalni deformaciji "površine" (obrabi).
Poglej Baker in Trdota
Turkiz
Turkiz je neprozoren modrozelen fosfatni mineral s primesmi bakra in aluminija s kemijsko formulo CuAl6(PO4)4(OH)8•4H2O.
Poglej Baker in Turkiz
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Baker in Venera
Venera (mitologija)
Emoni v 2. stoletju; danes del zbirke Mestnega muzeja Ljubljana Venera je bila v boginja katere funkcije so zajemale ljubezen, lepoto, željo, spol, plodnost, blaginjo in zmago.
Poglej Baker in Venera (mitologija)
Vinčanska kultura
Področje nekdanje vinčanske kulture Figurina iz Vinče Vinčanska kultura, znana tudi kot turdaška kultura ali turdaško-vinčanska kultura, je neolitska arheološka kultura v srednji in jugovzhodni Evropi, datirana v obdobje 5700–4500 pr.
Poglej Baker in Vinčanska kultura
Vitičnjaki
Vitičnjaki (znanstveno ime Cirripedia) so skupina morskih rakov, ki jo klasificiramo na nivoju nižjega razreda, vanjo pa uvrščamo okrog 1200 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Baker in Vitičnjaki
Vodikov peroksid
Vodikov peroksid je anorganska kemijska spojina s formulo H2O2.
Poglej Baker in Vodikov peroksid
Vodovod
Vrhniki iz leta 1904 Vodovòd je splet cevi in cistern, ki dovaja in odvaja vodo.
Poglej Baker in Vodovod
Vretenčarji
Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.
Poglej Baker in Vretenčarji
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Poglej Baker in Vrstno število
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Baker in Zlato
Zlitina
kovine: titan, aluminij, magnezij Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin.
Poglej Baker in Zlitina
Glej tudi
Kemični elementi
Minerali v hrani
Prehodne kovine
Prav tako znan kot Cu.