Podobnosti med Bahram Čobin in Sasanidsko cesarstvo
Bahram Čobin in Sasanidsko cesarstvo še 10 stvari v skupni (v Unijapedija): Arabci, Armenija, Azerbajdžan, Bizantinsko cesarstvo, Firduzi, Hormizd IV., Islam, Kozrav II., Ktezifon, Perzijščina.
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Arabci in Bahram Čobin · Arabci in Sasanidsko cesarstvo ·
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Armenija in Bahram Čobin · Armenija in Sasanidsko cesarstvo ·
Azerbajdžan
Azerbajdžan (Azərbaycan), uradno Republika Azerbajdžan, je transkontinentalna država na meji med Vzhodno Evropo in zahodno Azijo.
Azerbajdžan in Bahram Čobin · Azerbajdžan in Sasanidsko cesarstvo ·
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Bahram Čobin in Bizantinsko cesarstvo · Bizantinsko cesarstvo in Sasanidsko cesarstvo ·
Firduzi
Hakim Abdul Kasim Mansur Firdusi Tusi (Firduzi); perzijsko حکیمابوالقاسمفردوسی توسی), perzijski pesnik, * 935, Tus, Iran, † 1020, Tus, Iran. Firduzi je bil zelo spoštovan. Bil je avtor narodnega epa Šahname (Knjiga kraljev) perzijsko govorečega sveta kot tudi celotnega iranskega kulturnega sveta. Rodil se je v neki vasi blizu Tusa v Velikem Korasanu, danes iranska pokrajina Razavi Korasan. Njegov oče je bil bogat posestnik in pobožen musliman. Firduzijev veliki ep Šahname, ki mu je posvetil več kot 35 let, je bil izvirno napisan za predstavitev samanidskim princem Korasana, ki so bili pobudniki ponovnega razcveta iranske kulturne tradicije po arabski osvojitvi v 7. stoletju. Ko mu je bilo 23 let, je našel knjigo Šahname (Knjiga kraljev), ki jo je napisal Abu-Mansur Almoamari. Knjiga ni bila v pesniški obliki. Vsebovala je starejše različice, ki jih je naročil Abu-Mansur ibn Abdol-Razah. Odkritje te knjige je pomenilo usodni preobrat v pesnikovem življenju. Svojo različico Knjige kraljev je začel pisati leta 977, še v dobi samanidske dinastije. Za časa njegovega življenja in pisanja knjige je ozemlja samanidske dinastije zavzel gaznavidski imperij. Po tridesetih letih težkega dela je končal pesnitev. Dve ali tri leta kasneje je odšel v glavno mesto gaznavidskega imperija, da bi predstavil knjigo kralju. V srednjeveških besedilih je več zgodb, ki opisujejo nezanimanje novega kralja sultana Mahmuda Gaznija za Firduzija in njegovo življenjsko delo. Mahmud je obljubil Firduziju 1 dinar za vsako dvostičje, zapisano v Knjigi kraljev (60.000 dinarjev), vendar je kasneje obljubo preklical in mu podaril dirhame (20.000 dirhamov), ki so bili v tem času veliko manj vredni od dinarjev. 1 dinar je bil 100 dirhamov. Nekateri menijo, da je na to sultanovo podlo odločitev vplivala ljubosumnost drugih pesnikov na kraljevem dvoru. Dogodek je ohrabril Firduzijeve sovražnike na dvoru. Firduzi je zavrnil denar in ga je po nekaterih pričevanjih podaril ubogemu prodajalcu vina. Nekaj časa je bival v pokrajinah Sistan in Mazandaran, na zadnje pa se je strt in ogorčen vrnil v Tus. Napisal je pesnitev za kralja. Bila je dolga in jezna pesem, bolj podobna kletvi, in se je končala z besedami: »Nebeško maščevanje ne bo pozabilo. Z mojimi ognjenimi besedami bo uplašila trinoga in ta se bo tresel zaradi pesnikove jeze.« Tusu Verjamemo, da je Firduzi umrl leta 1020 v 90. letu v revščini, zagrenjen zaradi kraljevega omalovaževanja. Bil pa je popolnoma prepričan o uspehu in slavi svojega dela, kar se še posebej vidi v zadnjih vrsticah knjige. Ena zgodba pripoveduje, da je Mahmud poslal obljubljeni znesek v Firduzijevo vas, a je umrl po prihodu sela nekaj ur kasneje. Darilo so potem dali njegovi hčeri, ker je njegov sin umrl pred njim v 37. letu starosti. Hči je zavrnila denar in tako je Firduzijeva Knjiga kraljev postala nesmrtna. Kasneje je kralj ukazal, naj denar uporabijo za popravilo gostišča na poti od Merva v Tus z imenom »Robat Čaheh«, ki bi spominjalo na pesnika. Gostišče je danes v ruševinah, vendar še vedno obstaja. Nekateri viri navajajo, da je Firduzijeva hčer nasledila očetov težko zaslužen denar in je zgradila nov in močan most z lepim kamnitim prenočiščem za popotnike, ki naj bi se spočili in si pripovedovali zgodbe. Firduzija so pokopali na dvorišču njegovega doma, kjer je zdaj njegov mavzolej. V njegov spomin so ga zgradili leta 1925 med vladanjem šaha Reze Pahlavija. Kategorija:Rojeni leta 935 Kategorija:Umrli leta 1020 Kategorija:Perzijski pesniki Kategorija:Perzijska književnost.
Bahram Čobin in Firduzi · Firduzi in Sasanidsko cesarstvo ·
Hormizd IV.
Hormizd IV. (perzijsko هرمز چهارم), sin šaha Kozrava I., ki je od leta 579 do 590 vladal kot enaindvajseti perzijski veliki kralj (šah), * ni znano, † 590.
Bahram Čobin in Hormizd IV. · Hormizd IV. in Sasanidsko cesarstvo ·
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Bahram Čobin in Islam · Islam in Sasanidsko cesarstvo ·
Kozrav II.
Kozrav II., včasih tudi Parviz – Vedno zmagovit (perzijsko: خسرو پرویز), dvaindvajseti perzijski kralj (šah), ki je vladal od leta 590 do 628, * ni znano, † 28. februar 628.
Bahram Čobin in Kozrav II. · Kozrav II. in Sasanidsko cesarstvo ·
Ktezifon
Ktezifon (grško /Ktēsifōn/, perzijsko ایوان مدائن - تيسفون, /tɛsɨfɒn/), prestolnica perzijskega arsakidskega Partskega cesarstva (perzijsko اشکانيان) in Sasanidskega cesarstva (perzijsko ساسانيان) in eno od največjih mest v antični Mezopotamiji.
Bahram Čobin in Ktezifon · Ktezifon in Sasanidsko cesarstvo ·
Perzijščina
Perzijščina (latinizirano Fārsi) je iranski jezik iz indoiranske skupine iz družine indoevropskih jezikov.
Bahram Čobin in Perzijščina · Perzijščina in Sasanidsko cesarstvo ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Bahram Čobin in Sasanidsko cesarstvo imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Bahram Čobin in Sasanidsko cesarstvo
Primerjava med Bahram Čobin in Sasanidsko cesarstvo
Bahram Čobin 16 odnose, medtem ko je Sasanidsko cesarstvo 242. Saj imajo skupno 10, indeks Jaccard je 3.88% = 10 / (16 + 242).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Bahram Čobin in Sasanidsko cesarstvo. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: