Babilonska matematika in Seznam matematičnih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Babilonska matematika in Seznam matematičnih vsebin

Babilonska matematika vs. Seznam matematičnih vsebin

kvadrata s stranico 30. Rezultat je 42 25 35 oziroma 42,4263888... Babilonska matematika, znana tudi kot asirsko-babilonska matematika, je bila matematika, ki so jo od zgodnje Sumerije do padca Babilona leta 539 pr. Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Algebra

Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.

Algebra in Babilonska matematika · Algebra in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Aristotel

Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).

Aristotel in Babilonska matematika · Aristotel in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Aritmetika

Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.

Aritmetika in Babilonska matematika · Aritmetika in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Celo število

Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.

Babilonska matematika in Celo število · Celo število in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Deljenje

\frac 20 4.

Babilonska matematika in Deljenje · Deljenje in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Desetiški številski sistem

Desetiški (decimalni) številski sistem je številski sistem z osnovo 10.

Babilonska matematika in Desetiški številski sistem · Desetiški številski sistem in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Diagonala

Šestkotnik z diagonalami Diagonála (tudi prekótnica) je daljica, ki veže dve nesosednji oglišči mnogokotnika ali poliedra.

Babilonska matematika in Diagonala · Diagonala in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Dolžina

Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.

Babilonska matematika in Dolžina · Dolžina in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Eksponentna funkcija

Grafi eksponentnih funkcij z osnovo ''a'' > 1 Naravna eksponentna funkcija ''f(x).

Babilonska matematika in Eksponentna funkcija · Eksponentna funkcija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Enačba

Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.

Babilonska matematika in Enačba · Enačba in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Geometrija

Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.

Babilonska matematika in Geometrija · Geometrija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Kot

Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.

Babilonska matematika in Kot · Kot in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Krog

Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r. Obseg kroga meri o.

Babilonska matematika in Krog · Krog in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Kvadrat (geometrija)

Kvadrat Kvadrát (tudi zastarelo štirják) je lik v ravninski geometriji.

Babilonska matematika in Kvadrat (geometrija) · Kvadrat (geometrija) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Kvadratna enačba

Kvadrátna enáčba je v matematiki enačba, ki se jo da zapisati v obliki: pri čemer je število a različno od 0.

Babilonska matematika in Kvadratna enačba · Kvadratna enačba in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Kvadratni koren števila 2

kvadrata s stranicami dolžine 1. številski premici Babilonska glinena tablica YBC 7289 s pripombami. (Slika: Bill Casselman) Kvadratni koren števila 2, ali tudi Pitagorova konstanta, je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 2.

Babilonska matematika in Kvadratni koren števila 2 · Kvadratni koren števila 2 in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Kvadratno število

Kvadrátno števílo ali kvadrát (včasih celo tudi popólni kvadrát) je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga lahko zapiše kot kvadrat drugega celega števila.

Babilonska matematika in Kvadratno število · Kvadratno število in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Babilonska matematika in Matematika · Matematika in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Obseg

Obseg je v geometriji dolžina zaprte krivulje, po navadi dvorazsežne ravninske krivulje.

Babilonska matematika in Obseg · Obseg in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Pi

Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.

Babilonska matematika in Pi · Pi in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Pitagorejska trojica

Animacija prikazuje najenostavnejšo pitagorejsko trojico 3^2 + 4^2.

Babilonska matematika in Pitagorejska trojica · Pitagorejska trojica in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Pitagorov izrek

Pitagorov izrek Geometrijska razlaga Pitagorovega izreka (3, 4, 5) iz kitajskega matematičnega dela ''Čou Pei Suan Čing'' (周髀算经) (206 pr. n. št. - 220) z 246 problemi Pitágorov izrèk je izrek v ravninski geometriji, imenovan po Pitagoru, čeprav je bil znan že pred njim: Izrek lahko zapišemo tudi kot: kjer sta a in b dolžini katet, c pa dolžina hipotenuze.

Babilonska matematika in Pitagorov izrek · Pitagorov izrek in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Ploščina

Plôščina (tudi ploščína) je v geometriji mera za velikost geometrijskega lika oziroma dela ravnine.

Babilonska matematika in Ploščina · Ploščina in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Pravokotni trikotnik

Pravokótni trikótnik je trikotnik, v katerem je eden izmed notranjih kotov pravi, torej meri π/2 oziroma 90°.

Babilonska matematika in Pravokotni trikotnik · Pravokotni trikotnik in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Pravokotnik

Pravokotnik Pravokótnik je lik v ravninski geometriji, štirikotnik s štirimi enakimi koti - pravimi koti med stranicami.

Babilonska matematika in Pravokotnik · Pravokotnik in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Premer

V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.

Babilonska matematika in Premer · Premer in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Prostornina

Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.

Babilonska matematika in Prostornina · Prostornina in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Ptolemaj

Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.

Babilonska matematika in Ptolemaj · Ptolemaj in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Recipročna vrednost

Recipróčna vrédnost ali obrátna vrédnost (iz latinščine reciprocus - ki se vrača po isti poti, izmenjajoč) nekega števila x je v matematiki določena kot število, ki da pomnoženo z x natanko 1.

Babilonska matematika in Recipročna vrednost · Recipročna vrednost in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Rimske številke

Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.

Babilonska matematika in Rimske številke · Rimske številke in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Simplikij

Simplikij (tudi Simplicij;: Simplíkios), starogrški filozof in matematik, * okoli 490, Kilikija, Rimsko cesarstvo (sedaj Çukurova, Turčija), † okoli 560.

Babilonska matematika in Simplikij · Seznam matematičnih vsebin in Simplikij · Poglej več »

Tales

Táles (Thalês ho Milḗsios), starogrški filozof, matematik, astronom in inženir, * okoli 624/623 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 548/545 pr. n. št.

Babilonska matematika in Tales · Seznam matematičnih vsebin in Tales · Poglej več »

Ulomek

Ulómek je v matematiki zapis oblike \frac (ali tudi a/b) pri čemer sta a in b celi števili in je b različen od 0.

Babilonska matematika in Ulomek · Seznam matematičnih vsebin in Ulomek · Poglej več »

Zelo sestavljeno število

Zelo sestavljeno število je celo število n, ki ima večje število deliteljev kot katerokoli pozitivno celo število manjše od njega.

Babilonska matematika in Zelo sestavljeno število · Seznam matematičnih vsebin in Zelo sestavljeno število · Poglej več »

60 (število)

60 (šéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 60.

60 (število) in Babilonska matematika · 60 (število) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »