Podobnosti med Ašur-ubalit I. in Amarnska pisma
Ašur-ubalit I. in Amarnska pisma še 8 stvari v skupni (v Unijapedija): Akadščina, Amenhotep III., Asirija, Šuttarna II., Babilonija, Burnaburiaš II., Ehnaton, Mitani.
Akadščina
Akadščina (akadsko akkadû) je izumrl semitski jezik iz obširne afroazijske jezikovne družine, ki se je govoril v stari Mezopotamiji.
Ašur-ubalit I. in Akadščina · Akadščina in Amarnska pisma ·
Amenhotep III.
Amenhotep III. (helenizirano kot Amenofis III., egipčansko Amāna-Ḥātpa, kar pomeni Amon je zadovoljen), znan tudi kot Amenhotep Veličastni, je bil deveti faraon Osemnajste egipčanske dinastije.
Ašur-ubalit I. in Amenhotep III. · Amarnska pisma in Amenhotep III. ·
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Ašur-ubalit I. in Asirija · Amarnska pisma in Asirija ·
Šuttarna II.
Šuttarna II. je bil kralj huritskega Mitanskega kraljestva, ki je vladal v zgodnjem 14.
Šuttarna II. in Ašur-ubalit I. · Šuttarna II. in Amarnska pisma ·
Babilonija
Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.
Ašur-ubalit I. in Babilonija · Amarnska pisma in Babilonija ·
Burnaburiaš II.
Burnaburiaš II., na kraljevskih napisih in v pismih kasitsko Bur-na- ali Bur-ra-Bu-ri-ia-aš, kar pomeni služabnik ali varovanec vladarja vsega sveta, je bil kasitski kralj Babilonskega kraljestva, ki se je takrat imenovalo Karduniaš.
Ašur-ubalit I. in Burnaburiaš II. · Amarnska pisma in Burnaburiaš II. ·
Ehnaton
Ehnaton (On, ki služi Atonu), prva štiri leta vladanja Amenhotep IV. (Amon je zadovoljen), helenizirano v Amenofis IV., je bil staroegipčanski faraon iz Osemnajste dinastije, ki je vladal 17 let, * ni znano, † verjetno 1335 pr. n. št. Slaven je predvsem zato, ker je opustil tradicionalno egipčansko mnogoboštvo in uvedel čaščenje, osredotočeno na Atona, ki je včasih označeno kot monolatristično, henoteistično ali celo kvazi-monoteistično.
Ašur-ubalit I. in Ehnaton · Amarnska pisma in Ehnaton ·
Mitani
Mitani (hetitski klinopis Mi-ta-an-ni) ali Hanigalbat (hetitski klinopis Ḫa-ni-gal-bat) v asirskih besedilih ali Naharin v egipčanskih besedilih je bila od leta 1500-1300 pr.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Ašur-ubalit I. in Amarnska pisma imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Ašur-ubalit I. in Amarnska pisma
Primerjava med Ašur-ubalit I. in Amarnska pisma
Ašur-ubalit I. 14 odnose, medtem ko je Amarnska pisma 43. Saj imajo skupno 8, indeks Jaccard je 14.04% = 8 / (14 + 43).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Ašur-ubalit I. in Amarnska pisma. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: