Podobnosti med Avstro-Ogrska in Kronologija prve svetovne vojne
Avstro-Ogrska in Kronologija prve svetovne vojne še 19 stvari v skupni (v Unijapedija): Aneksija, Avstrija, Bitka na Kolubari, Centralne sile, Finska, Franc Ferdinand, Italija, Karel I. Habsburško-Lotarinški, Marna, Nemško cesarstvo, Poljska, Prva svetovna vojna, Razpad Avstro-Ogrske, Senžermenska mirovna pogodba (1919), Slovaška, Viljem II. Nemški, Vzhodna fronta (prva svetovna vojna), Woodrow Wilson, Združene države Amerike.
Aneksija
Aneksija (sestavljanka iz latinskega 'ad' in 'nexus', priključiti) je v mednarodnem pravu izraz za nasilno priključitev oz.
Aneksija in Avstro-Ogrska · Aneksija in Kronologija prve svetovne vojne ·
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Avstrija in Avstro-Ogrska · Avstrija in Kronologija prve svetovne vojne ·
Bitka na Kolubari
Bitka na Kolubari je bila bitka v prvi svetovni vojni med vojskama Kraljevine Srbije in Avstro-Ogrske na območju reke Kolubare.
Avstro-Ogrska in Bitka na Kolubari · Bitka na Kolubari in Kronologija prve svetovne vojne ·
Centralne sile
Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Centralne sile je poimenovanje za države, ki so se v prvi svetovni vojni borile proti antantnim silam.
Avstro-Ogrska in Centralne sile · Centralne sile in Kronologija prve svetovne vojne ·
Finska
Republika Finska (finsko: Suomi, švedsko: Finland) je obmorska Nordijska država, ki na jugozahodu meji na Baltsko morje, na jugovzhodu na Finski zaliv, na zahodu na Botniški zaliv.
Avstro-Ogrska in Finska · Finska in Kronologija prve svetovne vojne ·
Franc Ferdinand
Nadvojvoda Franc Ferdinand, s polnim imenom Franz Ferdinand Carl Ludwig Joseph Maria Habsburški,, * 18. december 1863, Gradec, Avstrija, † 28. junij 1914, Sarajevo, Bosna in Hercegovina (tedaj Avstro-Ogrska).
Avstro-Ogrska in Franc Ferdinand · Franc Ferdinand in Kronologija prve svetovne vojne ·
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Avstro-Ogrska in Italija · Italija in Kronologija prve svetovne vojne ·
Karel I. Habsburško-Lotarinški
Karel I. Habsburško-Lotarinški (s polnim imenom Karl Franz Josef Ludwig Hubert Georg Maria von Habsburg-Lothringen), zadnji avstrijski cesar in ogrski kralj (kot Karel IV.), * 17. avgust 1887, Persenbeug, † 1. april 1922, Funchal, Madeira.
Avstro-Ogrska in Karel I. Habsburško-Lotarinški · Karel I. Habsburško-Lotarinški in Kronologija prve svetovne vojne ·
Marna
Marna (francosko Marne) je reka v severni Franciji, desni pritok Sene.
Avstro-Ogrska in Marna · Kronologija prve svetovne vojne in Marna ·
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Avstro-Ogrska in Nemško cesarstvo · Kronologija prve svetovne vojne in Nemško cesarstvo ·
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Avstro-Ogrska in Poljska · Kronologija prve svetovne vojne in Poljska ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Avstro-Ogrska in Prva svetovna vojna · Kronologija prve svetovne vojne in Prva svetovna vojna ·
Razpad Avstro-Ogrske
Zemljevid Avstro-Ogrske iz leta 1911, sedem let pred razpadom monarhije. Razpad Avstro-Ogrske bil velik geopolitični dogodek, ki je nastal kot posledica rasti notranjih socialnih protislovij in nacionalnega osamosvajanja različnih narodov Avstro-Ogrske.
Avstro-Ogrska in Razpad Avstro-Ogrske · Kronologija prve svetovne vojne in Razpad Avstro-Ogrske ·
Senžermenska mirovna pogodba (1919)
Senžermensko mirovno pogodbo (tudi senžermenski mir) so 10. septembra 1919, po razpustitvi Avstro-Ogrske, podpisali Avstrija in predstavniki antante v kraju Saint-Germain-en-Laye.
Avstro-Ogrska in Senžermenska mirovna pogodba (1919) · Kronologija prve svetovne vojne in Senžermenska mirovna pogodba (1919) ·
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Avstro-Ogrska in Slovaška · Kronologija prve svetovne vojne in Slovaška ·
Viljem II. Nemški
Viljem II., zadnji nemški cesar in zadnji pruski kralj, na oblasti od 1888 do 1918, * 27. januar 1859, Berlin, Prusija † 4. junij 1941, Doorn, Nizozemska.
Avstro-Ogrska in Viljem II. Nemški · Kronologija prve svetovne vojne in Viljem II. Nemški ·
Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)
Vzhodna fronta (tudi ruska fronta) se nanaša na prizorišče prve svetovne vojne v Srednji in še posebej Vzhodni Evropi.
Avstro-Ogrska in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Kronologija prve svetovne vojne in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) ·
Woodrow Wilson
Thomas Woodrow Wilson, ameriški politik in 28.
Avstro-Ogrska in Woodrow Wilson · Kronologija prve svetovne vojne in Woodrow Wilson ·
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Avstro-Ogrska in Združene države Amerike · Kronologija prve svetovne vojne in Združene države Amerike ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Avstro-Ogrska in Kronologija prve svetovne vojne imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Avstro-Ogrska in Kronologija prve svetovne vojne
Primerjava med Avstro-Ogrska in Kronologija prve svetovne vojne
Avstro-Ogrska 155 odnose, medtem ko je Kronologija prve svetovne vojne 154. Saj imajo skupno 19, indeks Jaccard je 6.15% = 19 / (155 + 154).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Avstro-Ogrska in Kronologija prve svetovne vojne. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: