Kazalo
189 odnosi: Aleksander I. Ruski, Alexander Bach, Alfred I. zu Windisch-Graetz, Andrej Einspieler, Andrej Smole, Anton Janežič, Anton Martin Slomšek, Apeninski polotok, Arad, Avstrijsko-pruska vojna, Avstro-Ogrska, Šlezija, Španija, Štajerska (vojvodina), Čitalnica, Bayreuth, Benečija, Beneška republika, Benetke, Berchtesgaden, Bitka pri Austerlitzu, Bitka pri Custozzi (1848), Bitka pri Custozzi (1866), Bitka pri Leipzigu, Bitka pri Novari (1849), Bitka pri Visu (1866), Bitka pri Waterlooju, Bog ohrani, Bog obvarji, Bolzano, Boulogne-sur-Mer, Bourboni, Bratislavski mir (1805), Budišin, Campoformijski mir, Cesar Avstrije, Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord, Châtillon-sur-Seine, Dalmacija, Deželni stanovi, Donava, Država, Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo), Dresden, Dunaj, Dunajski kongres, Elba, Elizabeta Bavarska, Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški, Fevd, Franc I. Habsburško-Lotarinški, ... Razširi indeks (139 več) »
- 19. stoletje v Italiji
- Bivše države na Balkanu
- Bivše evropske monarhije
- Bivši imperiji
- Lotarinški Habsburžani
Aleksander I. Ruski
Aleksander I. Ruski oziroma Aleksander Pavlovič (rusko: Александр Павлович), ruski car, poljski kralj, * 23. december (12. december, ruski koledar) 1777, Sankt Peterburg, † 1. december (19. november) 1825, Taganrog. Aleksander I. je bil ruski car v letih 1801–1825 in poljski kralj v letih 1815–1825.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Aleksander I. Ruski
Alexander Bach
Baron Alexander Bach (nemško Alexander Freiherr von Bach), avstrijski politik, * 4. januar 1813, Loosdorf, Avstrijsko cesarstvo, † 12. november 1893, Schöngrabern, Spodnja Avstrija, Avstro-Ogrska.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Alexander Bach
Alfred I. zu Windisch-Graetz
knez Alfred I. zu Windisch-Graetz (polno ime Alfred Candidus Ferdinand zu Windisch-Graetz), avstrijski feldmaršal, * 11. maj 1787, Bruselj, † 21. marec 1862, Dunaj.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Alfred I. zu Windisch-Graetz
Andrej Einspieler
Andrej Einspieler, slovenski politik, duhovnik in publicist, * 13. november 1813, Sveče pri Bistrici v Rožu, † 16. januar 1888, Celovec.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Andrej Einspieler
Andrej Smole
Andrej Smole, trgovec, zbiratelj in zapisovalec narodnih pesmi, * 18. november 1800, Ljubljana, † 30. november 1840, Ljubljana.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Andrej Smole
Anton Janežič
Anton Janežič, slovenski literarni zgodovinar, slavist, slovničar, slovaropisec, urednik leposlovnih glasil, * 19. december 1828, Leše pri Šentjakobu v Rožu, † 18. september 1869, Celovec.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Anton Janežič
Anton Martin Slomšek
Anton Martin Slomšek, rojen kot Anton Slomšek, slovenski škof, pisatelj, pesnik, pedagog in blaženi, * 26. november 1800, Uniše, † 24. september 1862, Maribor.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Anton Martin Slomšek
Apeninski polotok
Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Apeninski polotok
Arad
Arad je mesto v istoimenskem okrožju v zahodni Romuniji.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Arad
Avstrijsko-pruska vojna
Avstrijsko-pruska vojna (tudi sedemtedenska vojna, nemška državljanska vojna, bratska vojna, nemška vojna) je bila vojna med Avstrijskim cesarstvom in njegovimi nemškimi zavezniki ter Prusijo in njenimi nemškimi zavezniki leta 1866.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Avstrijsko-pruska vojna
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Avstro-Ogrska
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Šlezija
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Španija
Štajerska (vojvodina)
Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Štajerska (vojvodina)
Čitalnica
Čitalnica je večji prostor v knjižnici, namenjen branju knjig, periodičnega tiska ali drugega gradiva.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Čitalnica
Bayreuth
Bayreuth (zgornjefrankovsko; Bareid) je mesto na severnem Bavarskem v Nemčiji, ob reki Rdeči Majni v dolini med Frankovsko Juro in Fichtelgebirge.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Bayreuth
Benečija
Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Benečija
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Beneška republika
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Benetke
Berchtesgaden
Berchtesgaden je mesto in sedež istoimenske občine z okoli 8.000 prebivalci, v nemških Bavarskih Alpah, Nahaja se na južnem koncu bavarske pokrajine Berchtesgadener Land, v bližini meje z Avstrijo, okoli 30 km južno od Salzburga in 180 km jugovzhodno od Münchna, severno od Narodnega parka Berchtesgaden.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Berchtesgaden
Bitka pri Austerlitzu
Bitka pri Austerlitzu (tudi bitka treh cesarjev ali bitka pri Slavkovu) je bila ena najslavnejših Napoleonovih bitk, ki je potekala 2. decembra 1805; bila je vrh in konec kampanje leta 1805.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Bitka pri Austerlitzu
Bitka pri Custozzi (1848)
Bitka pri Custozzi je bila prva pomembnejša bitka prve italijanske vojne za neodvisnost, ki je potekala 24. julija in 25. julija 1848 med vojsko Avstrijskega cesarstva, ki jo je vodil Josef Radetzky in vojsko Kraljevine Sardinije, ki jo je vodil sardinski kralj Karel Albert.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Bitka pri Custozzi (1848)
Bitka pri Custozzi (1866)
Bitka za Custozzo je bila prva pomembnejša bitka avstrijsko-pruske vojne, ki je potekala 24. junija 1866 med vojsko Avstrijskega cesarstva, ki jo je vodil nadvojvoda Friedrich Albrecht in vojsko Kraljevine Italije, ki sta jo vodila Alfonso Ferrero la Marmora in Enrico Cialdini.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Bitka pri Custozzi (1866)
Bitka pri Leipzigu
Bitka pri Leipzigu ali Bitka narodov (rusko Битва народов, Bitva narodov, nemško Völkerschlacht bei Leipzig, francosko Bataille des Nations, švedsko Slaget vid Leipzig) je bila bitka od 16.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Bitka pri Leipzigu
Bitka pri Novari (1849)
Bitka pri Novari je bila odločilna bitka med Avstrijskim cesarstvom in Kraljevino Sardinijo med prvo vojno za italijansko neodvisnost.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Bitka pri Novari (1849)
Bitka pri Visu (1866)
Bitka pri Visu je bila največja pomorska bitka v Jadranskem morju.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Bitka pri Visu (1866)
Bitka pri Waterlooju
Williama Sadlerja Bitka pri Waterlooju se je odvijala v nedeljo, 18.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Bitka pri Waterlooju
Bog ohrani, Bog obvarji
Bog ohrani, Bog obvari je bila uradna himna Avstrijskega cesarstva in Avstro-Ogrske.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Bog ohrani, Bog obvarji
Bolzano
Bolzano (ali Balsan, redko) je italijansko mesto, pokrajina in glavno mesto upravne skupnosti Južne Tirolske.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Bolzano
Boulogne-sur-Mer
Boulogne-sur-Mer (nizozemsko Bonen) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Pas-de-Calais in eno najpomembnejših ribiških pristanišč v Franciji.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Boulogne-sur-Mer
Bourboni
Bourboni ali Burboni so dinastija francoskega porekla, stranska veja Kapetinške dinastije.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Bourboni
Bratislavski mir (1805)
Bratislavski mir, tudi Požunska mirovna pogodba, s katerim se je končala vojna tretje koalicije, je bil podpisan med Avstrijo in Francijo 26.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Bratislavski mir (1805)
Budišin
Budišin (/do 1868 Budissin/) je mesto na vzhodnem Saškem v Nemčiji.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Budišin
Campoformijski mir
Pogodba Campoformijski mir sta 17. oktobra 1797 podpisala Napoleonom Bonaparte in grof Ludwik von Cobenzl v Campo Formio pri Vidmu kot predstavnika republike Francije in Habsburžanov.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Campoformijski mir
Cesar Avstrije
Krona Avstrije Avstrijski cesar (nemško Kaiser von Österreich) je bil vladar Avstrijskega cesarstva in kasneje Avstro-Ogrske.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Cesar Avstrije
Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord
Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord, francoski škof, politik in diplomat, * 2. februar 1754, Pariz, † 17. maj 1838, Pariz.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord
Châtillon-sur-Seine
Châtillon-sur-Seine je naselje in občina v francoskem departmaju Côte-d'Or regije Burgundije.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Châtillon-sur-Seine
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Dalmacija
Deželni stanovi
Kranjsko, prva stran, 1494 Deželni stanovi je naziv za privilegirane osebe (plemstvo), ki so imele pravico sodelovati na deželnem zboru, in so pojav fevdalizma v habsburških dednih deželah.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Deželni stanovi
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Donava
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Država
Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)
Stavba Reichsrata okoli leta 1900 Državni zbor je bil dvodomni parlament Avstrijskega cesarstva (1861-1865) oziroma avstrijskega dela Avstro-Ogrske (Cislajtanije, 1867-1918).
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)
Dresden
Labe. Dresden (zgornjesaško Dräsdn; Drježdźany) je glavno mesto nemške zvezne države Saška in njeno drugo najbolj naseljeno mesto za Leipzigom.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Dresden
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Dunaj
Dunajski kongres
Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Dunajski kongres
Elba
Portoferraio, glavno mesto otoka Elba (latinsko Ilva) je italijanski otok v Sredozemskem morju.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Elba
Elizabeta Bavarska
Elizabeta Bavarska (poznana pod nadimkom Sissi; nemško Elisabeth Amalie Eugenie, Herzogin in Bayern), avstrijska cesarica in madžarska kraljica, soproga cesarja Franca Jožefa I., * 24. december 1837, München, † 10. september 1898, Ženeva.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Elizabeta Bavarska
Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški
Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški (s polnim imenom Karl Leopold Joseph Franz Marcellin; imenovan tudi Ferdinand Dobrotljivi), avstrijski cesar od 1835 do 1848 in ogrski kralj kot Ferdinand V. od 1830,* 19. april 1793, Dunaj; † 29. junij 1875, Praga.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Fevd
Franc I. Habsburško-Lotarinški
Franc I. Avstrijski (polno ime Franz Joseph Karl von Habsburg-Lothringen), zadnji cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti (kot Franc II.) in prvi avstrijski cesar (kot Franc I.), znani tudi kot dvojni cesar, * 12. februar 1768, Firence; † 2. marec 1835, Dunaj.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Franc I. Habsburško-Lotarinški
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
France Prešeren
France Prešeren, slovenski pesnik, * 3. december 1800, Vrba, † 8. februar 1849, Kranj.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in France Prešeren
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Francoska revolucija
Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Frankfurt ob Majni
Franz Grillparzer
Franz Grillparzer, avstrijski pisatelj, *15. januar 1791, Dunaj, † 21. januar 1872, Dunaj.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Franz Grillparzer
Friderik Viljem III. Pruski
Friderik Viljem III. (nemško Friedrich Wilhelm III.) je bil volilni knez Brandenburga in od leta 1797 do 1840 kralj Prusije * 3. avgust 1770, Potsdam, Kraljevina Prusija, † 7. junij 1840, Berlin, Kraljevina Prusija.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Friderik Viljem III. Pruski
Friedrich Ferdinand von Beust
Grof Friedrich Ferdinand von Beust, saški in pozneje avstrijski politik, * 13. januar 1809, Dresden; † 24. oktober 1886, Altenberg, Spodnja Avstrija.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Friedrich Ferdinand von Beust
Galicija
Galicija (rusinsko Галич) je zgodovinska pokrajina na severnih obronkih Karpatov in Beskidov, ki si jo danes delita Poljska in Ukrajina, dotika pa se Slovaške in tudi Romunije.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Galicija
Giuseppe Garibaldi
Giuseppe Garibaldi, italijanski revolucionar, politik in vojskovodja, * 4. julij 1807, Nica, Prvo Francosko cesarstvo, † 2. junij 1882, Caprera, Kraljevina Italija.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Giuseppe Garibaldi
Grad Falkenstein
250px Falkenstein je grad iz visokega srednjega veka, ki leži v bavarskih Alpah v bližini mesta Pfronten v južni Nemčiji.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Grad Falkenstein
Grška osamosvojitvena vojna
Grška osamosvojitvena vojna (tudi grška revolucija) je bila uspešna vojna, ki jo je Grčija s svojimi zaveznicami med letoma 1821 in 1831 bojevala za pridobitev neodvisnosti izpod oblasti Osmanskega cesarstva.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Grška osamosvojitvena vojna
Grenadirska enota
Oznaka poljske 1. grenadirske divizije Grenadirske enote so bile sprva vojaška enota, ki so združevale grenadirje.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Grenadirska enota
Guastalla
Guastalla je mesto in občina v pokrajini Reggio Emilia v deželi Emiliji - Romanji v Italiji.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Guastalla
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Habsburžani
Hannover
Hannover je glavno in največje mesto nemške zvezne dežele Spodnja Saška in 535.061 (2017) prebivalcev in s tem trinajsto največje mesto Nemčije in tretje največje mesto Severne Nemčije za Hamburgom in Bremnom.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Hannover
Hessen
Hessen je zvezna dežela Nemčije s površino 21.110 km² (kar je samo malo več od Slovenije) in nekaj več kot šest milijoni prebivalcev (trikrat več od Slovenije).
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Hessen
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Hrvaška
Ilirizem
Ilirizem ali ilirsko gibanje imenujemo južnoslovansko književno-kulturno in narodno-politično gibanje iz prve polovice 19. stoletja, nastalo kot prilagoditev teorije Jana Kollarja o slovanski vzajemnosti (panslavizmu).
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Ilirizem
Ilirske province
Zemljevid Ilirskih provinc iz leta 1809 Ilirske province (francosko Provinces illyriennes) je Napoleon ustanovil 14.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Ilirske province
Ilirsko kraljestvo
Ilirsko kraljestvo je bila v letih 1816-1849 administrativna enota Avstrijskega cesarstva.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Ilirsko kraljestvo
Inn
Inn (Starinsko Ina, retoromansko "Ena") je reka, ki izvira pod prelazom Majola v Engadinu v kantonu Graubünden v švicarskih Alpah na nadmorski višini 2484 m v bližini Lunghinsee, nakar teče proti severovzhodu in prečka švicarsko-avstrijsko mejo ter nato teče po Tirolski.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Inn
Innsbruck
Innsbruck (zastarelo ali Inšpruk) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Tirolske (nem. Tirol) ob reki Inn.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Innsbruck
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Istra
Italijansko kraljestvo
Italijansko kraljestvo (italijansko Regno d'Italia, tudi Regno Italico) je bila država na severu Apeninskega polotoka, osnovana pod Napoleonom leta 1805 in propadla z njegovim porazom leta 1814.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Italijansko kraljestvo
Janez Bleiweis
Janez vitez Bleiweis pl. Trsteniški, slovenski veterinar, publicist in politik, * 19. november 1808, Kranj, † 29. november 1881, Ljubljana.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Janez Bleiweis
Janez Habsburško-Lotarinški
Nadvojvoda Janez Habsburško-Lotarinški, rojen kot Johann Baptist Josef Fabian Sebastian, ljudsko imenovan tudi nadvojvoda Janez, je bil avstrijski nadvojvoda in feldmaršal * 20.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Janez Habsburško-Lotarinški
Johann Strauss starejši
Johann Strauss starejši, s polnim imenom Johann Baptist Strauss - oče, avstrijski violinist, dirigent in romantični skladatelj, * 14. marec 1804, Leopoldstadt na Dunaju, † 25. september 1849, Dunaj.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Johann Strauss starejši
Josef Radetzky
Grof Johann Josef Wenzel Radetzky von Radetz, avstrijski feldmaršal češkega rodu, * 2. november 1766, Grad Třebnice, Češka, † 5. januar 1858, Milano, Italija (takrat Avstrijsko cesarstvo).
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Josef Radetzky
Josip Jelačić
Grof Josip Jelačić Bužimski, hrvaški ban, politik in general,* 10. oktober 1801, Petrovaradin, Habsburška monarhija (danes Srbija), † 20. maj 1859, Zagreb, Avstrijsko cesarstvo (danes Hrvaška).
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Josip Jelačić
Južna Nizozemska
Pod nazivom Južna Nizozemska je obravnavano zgodovinsko območje, ki je ostalo Habsburžanom od Sedemnajstih provinc po odcepitvi Republike Nizozemske leta 1581.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Južna Nizozemska
Južna Tirolska
Južna Tirolska (svetlozeleno) Južna Tirolska (tudi Zgornje Poadižje, italijansko Alto Adige, nemško in ladinsko Südtirol) je ozemlje avtonomne pokrajine Bolzano z glavnim mestom Bolzano (Bocen).
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Južna Tirolska
Julijska revolucija
Svoboda vodi ljudstvo (''La Liberté guidant le peuple)'' Francoska revolucija iz leta 1830, bolje poznana kot julijska revolucija, druga francoska revolucija ali pa Trois Glorieuses (trije veličastni), je vodila do padca francoskega burbonskega monarha Karla X. in do vzpona njegovega bratranca, Ludvika-Filipa I., ki ga je podobna usoda doletela 18 let kasneje.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Julijska revolucija
Kaliningrajska oblast
Kaliningrajska oblast je oblast v Rusiji v Severozahodnem federalnem okrožju.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Kaliningrajska oblast
Karel Albert I. Sardinski
Karel Albert I. Sardinski (Carlo Alberto Emanuele Vittorio Maria Clemente Saverio di Savoia), sardinski kralj, * 2. oktober 1798, Torino, Kraljevina Sardinija, † 23. marec 1849, Porto, Portugalska.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Karel Albert I. Sardinski
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Karel Veliki
Karl Philipp zu Schwarzenberg
Karl Philipp Fürst zu Schwarzenberg, avstrijski feldmaršal in politik, * 18. april 1771, † 15. oktober 1820.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Karl Philipp zu Schwarzenberg
Karpati
Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Karpati
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Köln
Klemens Wenzel von Metternich
Knez Klemens Wenzel Nepomuk Lothar von Metternich-Winneburg zu Beilstein, avstrijski politik in državnik ter eden največjih diplomatov svoje dobe, * 15. maj 1773, Koblenz, † 11. junij 1859, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Klemens Wenzel von Metternich
Kmetijske in rokodelske novice
Prva številka ''Novic'', 5. julij 1843 Kmetijske in rokodelske novice so bile slovenski časnik, ki je izhajal med letoma 1843 in 1902.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Kmetijske in rokodelske novice
Konkordat
Konkordat je meddržavni sporazum med Svetim sedežem in vlado oz.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Konkordat
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Koroška (vojvodina)
Krakov
Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Krakov
Kraljevina Bavarska
Kraljevina Bavarska, zgodovinska monarhija na območju današnjih nemških zveznih dežel Bavarske, južnega dela Porenja - Pfalške in delčka Posarja.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Kraljevina Bavarska
Kraljevina Saška
Kraljevina Saška, vladavina Wettincev v obdobju 1806-1918, naslednica volilne kneževine Saške po razpadu Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Kraljevina Saška
Kraljevina Sardinija
Zemljevid Piemontsko-sardinskega kraljestva Kraljevina Sardinija je vladala na istoimenskem otoku od leta 1297 do leta 1861, ko je skupaj z ostalimi deli Italije postala Kraljevina Italija.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Kraljevina Sardinija
Kraljevina Združene Nizozemske
Nemško zvezo. Nizozemski kralj je bil tudi ''veliki vojvoda'' Luksemburga in ''veliki knez'' v Nemški zvezi.. Kraljevina Združene Nizozemske je nastala po sklepu dunajskega kongresa (1815) z združitvijo ozemelj nekdanjih Republike Nizozemske in Španske Nizozemske.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Kraljevina Združene Nizozemske
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Kranjska
Krimska vojna
Krimska vojna je bila vojna, ki je sredi 19. stoletja potekala med Ruskim imperijem in Združenim kraljestvom, Francijo, Osmanskim cesarstvom in Kraljevino Sardinijo.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Krimska vojna
Laba
Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Laba
Linz
Linz (starinsko slovensko tudi Linec) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Zgornje Avstrije in mesto s posebnim statutom ob reki Donavi.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Linz
Ljubljanski kongres
Parada med Ljubljanskim kongresom Ljubljanski kongres leta 1821 je bil drugi izmed treh kongresov Svete alianse.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Ljubljanski kongres
Ljudevit Gaj
Ljudevit Gaj, hrvaški jezikoslovec, politik, novinar in pisatelj, * 8. avgust 1809, Krapina, Zagorje, † 20. april 1872, Zagreb.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Ljudevit Gaj
Lombardija
Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Lombardija
Lombardsko-beneško kraljestvo
Lombardsko-beneško kraljestvo je bila država, ki je bila ustanovljena z Dunajskim kongresom (1814) kot samostojna kraljevina, ki ji je vladal avstrijski cesar.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Lombardsko-beneško kraljestvo
Ludvik XVI. Francoski
Ludvik XVI. (rojen kot Louis-Auguste; posmehljivo imenovan tudi Ludvik Zadnji), kralj Francije in Navare iz družine Bourbonov, * 23. avgust 1754, Versailles, Francija, † 21. januar 1793, Pariz.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Ludvik XVI. Francoski
Lunévillski mir
Lunévillski mir, podpisan v Lunévillu 9. februarja 1801 med Francijo in Svetim rimskim cesarstvom po porazih avstrijske vojske v bitkah pri Marengu (14. junij 1800) in Hohenlindenu (3. december 1800) je bil drugi v vrsti mirovnih sporazumov.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Lunévillski mir
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Mainz
Mantova
Mantova (italijansko Mantova; emilijansko in latinsko Mantua) je mesto in občina v Lombardiji v Italiji z okoli 50.000 prebivalci in glavno mesto pokrajine istega imena.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Mantova
Marija Antoaneta
Marija Antoaneta, Marija Antonija Jožefa Ivana Habsburško-Lotarinška, * 2. november 1755, Dunaj, † 16. oktober 1793, Pariz.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Marija Antoaneta
Matija Čop
Matija Čop, slovenski jezikoslovec, literarni zgodovinar in književni kritik, * 26. januar 1797, Žirovnica, † 6. julij 1835, Sava pri Tomačevem.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Matija Čop
Merano
Merano (nemško Meran, ladinsko Maran) je italijansko mesto z okoli 40.000 prebivalci na Južnem Tirolskem in glavno mesto upravne skupnosti Meranske.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Merano
Metternichov absolutizem
Metternichov absolutizem je čas, ki označuje obdobje od 1815 do 1848.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Metternichov absolutizem
Mihail Ilarionovič Kutuzov
Knez Mihail Ilarionovič Goleniščev-Kutuzov (svetlejši knez Goleniščev-Kutuzov-Smolenski) (rusko князь Михаи́л Илларио́нович Голени́щев-Куту́зов (светле́йший князь Голени́щев-Куту́зов-Смоле́нский)), ruski vojskovodja, feldmaršal, diplomat in plemič, * 16.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Mihail Ilarionovič Kutuzov
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Milano
Mincio
Mincio (latinsko Mincius, starogrško Minchios, Μίγχιος) je reka v deželi Lombardija v severni Italiji.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Mincio
Miroslav Vilhar
Miroslav Vilhar, slovenski skladatelj, pesnik, dramatik, politik in časnikar, * 7. september 1818, Planina, † 6. avgust 1871, grad Kalec.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Miroslav Vilhar
Modena
Modena (etruščansko Mutna, latinsko Mutina, modensko Mòdna) je mesto in občina na južni strani Padske nižine v pokrajini Modena v deželi Emilija - Romanja v severni Italiji.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Modena
Mohorjeva družba
Mohorjeva družba je najstarejša slovenska založba, ustanovljena 27.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Mohorjeva družba
Moldavija
Republika Moldavija ali Moldova je celinska država v vzhodni Evropi med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Moldavija
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Moravska
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Napoleon Bonaparte
Napoleon III.
Napoléon III.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Napoleon III.
Napoleonov pohod na Rusijo
''Požar v Moskvi, 15.-18. septembra 1812''. A. Smirnov, 1813. Napoleonov pohod na Rusijo, največji spopad med Napoleonovo in rusko vojsko (24. junij - 14. december 1812).
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Napoleonov pohod na Rusijo
Naprej (časopis)
Naprej je časopis, ki ga je od 2.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Naprej (časopis)
Nassau
Nassau je lahko.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Nassau
Neapelj
Neapelj (Napoli, neapeljsko Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Neapelj
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Nemščina
Nemška zveza
Nemška zveza je bila ohlapna državna zveza 35 kneževin in 4 svobodnih mest, ustanovljena leta 1815.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Nemška zveza
Nica
Opatija Saint Pons Observatorij nad Nico Nica (francosko Nice, v lokalnem narečju Nissa, standardno okcitansko Niça, italijansko Nizza) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala in prefektura v departmaju Alpes-Maritimes, katerega upravno središče je.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Nica
Nikolaj I. Ruski
Nikolaj I. Ruski oziroma Nikolaj Pavlovič (rusko Николай Павлович), ruski car, poljski kralj, * 6. julij (25. junij, ruski koledar) 1796, Carsko selo pri Sankt Peterburgu, † 2. marec (18. februar) 1855, Sankt Peterburg.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Nikolaj I. Ruski
Olomuc
Olomuc (češko Olomouc, lokalno/narečno moravsko Holomóc ali Olomóc, nemško Olmütz, latinsko Olomucium ali Iuliomontium, poljsko Ołomuniec) je mesto na Moravskem v vzhodnem delu Češke in je šesto največje mesto v Češki republiki z okoli 100.000 prebivalci (metropolitansko območje s širšo okolico mesta pa šteje okoli 400.000 ljudi).
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Olomuc
Opava
Opava je mesto z okoli 55.000 prebivalci (2022) na severu oz.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Opava
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Osmansko cesarstvo
Otto von Bismarck
Knez Otto Eduard Leopold von Bismarck (imenovan tudi železni kancler), princ Bismarcka, grof Bismarck-Schönhausen, vojvoda Lauenburga (nemško Otto Fürst von Bismarck, Graf von Bismarck-Schönhausen, Herzog zu Lauenburg), pruski (nemški) diplomat, politik, kancler in pisatelj, * 1.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Otto von Bismarck
Papeška država
Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Papeška država
Papež Pij VI.
Papež Pij VI. (Pius VI; Pio VI; rojen kot Giovanni Angelo Braschi), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 25. december 1717, Cesena, † 29. avgust 1799 Papež je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar Papeške države.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Papež Pij VI.
Pariški mirovni sporazum (1814)
Pariški mirovni sporazum, podpisan 30.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Pariški mirovni sporazum (1814)
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Pariz
Parma
Parma (emilijansko Pärma) je mesto skoraj 200.000 prebivalci v severni italijanski deželi Emiliji - Romanji, ki slovi po pršutu, siru, arhitekturi, glasbi in okolici. Je sedež univerze, ki je ena najstarejših na svetu. Mesto istoimenska reka deli na dva dela. Okrožje na drugi strani reke se imenuje Oltretorrente.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Parma
Parma (pokrajina)
Pokrajina Parma (v italijanskem izvirniku Provincia di Parma, izg. Provinča di Parma) je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Emilija - Romanja.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Parma (pokrajina)
Pešta
Stavbo madžarskega parlamenta Pešta (madžarsko Pest) je vzhodni, večinoma ravninski del današnje Budimpešte.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Pešta
Piacenza (pokrajina)
Pokrajina Piacenza (v italijanskem izvirniku Provincia di Piacenza) je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Emilija - Romanja.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Piacenza (pokrajina)
Piemont
Piemont (v italijanskem izvirniku Piemonte) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Piemont
Portugalska
Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Portugalska
Pragmatična sankcija
Pragmatična sankcija je pravni akt o dedovanju habsburških dežel.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Pragmatična sankcija
Predarlska
Predárlska (nem. Vorarlberg), tudi Predarlško, je ena od avstrijskih zveznih dežel.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Predarlska
Prednja Avstrija
Prednja Avstrija, Nadaljnja Avstrija, Zunanja Avstrija ali Sprednja Avstrija (Vorderösterreich, prej die Vorlande tj. Predposesti, Prednje dežele mn.; Further Austria), je bilo skupno ime za zgodnjo (in kasnejšo) posest habsburške hiše v nekdanji Švabski vojvodini – matični vojvodini jugozahodne Nemčije, vključno z ozemlji v pokrajini Alzaciji zahodno od Rena in v Vorarlbergu.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Prednja Avstrija
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Prusija
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Regensburg
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Ren
Renska zveza
Renska zveza (Rheinbund), (Confédération du Rhin) je bila velika, nestabilna država, ki je ležala na obeh bregovih Rena.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Renska zveza
Republika Nizozemska
Republika sedmih združenih provinc (nizozemsko: Republiek der Zeven Verenigde Provinciën) ali Združene Nizozemske (Verenigde Nederlanden) ali na kratko Republika Nizozemska je zveza formalno suverenih provinc, ki niso hotele imeti nad seboj oblasti monarha in so svoje možnosti videle v svobodnem razvoju trgovine, pomorstva, podjetništva in kmetijstva.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Republika Nizozemska
Revolucije leta 1848
Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Revolucije leta 1848
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Rimskokatoliška cerkev
Rož
Rož Rož je ime za okoli 20 km dolgo in 3 do 4 km široko dolino Drave med Gurami in Karavankami v južni Celovški kotlini na Koroškem v Avstriji.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Rož
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Rusija
Salzburg
Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Salzburg
Salzburg (zvezna dežela)
Salzburg (nemško Land Salzburg, zastarelo slovensko poimeniovanje Solnograško) je zvezna dežela Avstrije.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Salzburg (zvezna dežela)
Savoja
Savoja je zgodovinska pokrajina v jugovzhodni Franciji med Ženevskim jezerom na severu in reko Isère na jugu ustreza današnjima francoskima departmajema Zgornja Savoja in Savoja, najpomembnejše mesto je Chambéry.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Savoja
Schönbrunn
Rimski ostanki z vodnjakom Palača Schönbrunn na Dunaju je eden najpomembnejših avstrijskih kulturnih spomenikov in najbolj obiskana znamenitost Dunaja.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Schönbrunn
Severnonemška konfederacija
Severnonemška konfederacija (Norddeutscher Bund) je nastala avgusta 1866 kot vojaško zavezništvo 22 severnonemških držav pod vodstvom Prusije.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Severnonemška konfederacija
Slovenec (celovški časnik)
Slovenec je bil mladoslovenski politični časnik, ki je izhajal v Celovcu v letih 1865–1867.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Slovenec (celovški časnik)
Slovenska matica
Kongresnem trgu 8 v Ljubljani Slovenska matica je znanstvena in kulturna ustanova, ki prireja znanstvena srečanja in posvetovanja o najrazličnejših problemih slovenske kulture in družbe ter njene prihodnosti, in druga najstarejša slovenska založba, ki skrbi za izdajanje dobrih izvirnih del ter prevodov iz humanistike, naravoslovja in tehnike.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Slovenska matica
Sokol (društvo)
Prva javna telovadba slovenskega društva Sokol leta 1908 Sokol je bilo prvo telovadno društvo na Slovenskem, ki je s polnim nazivom Gimnastično društvo Južni sokol nastalo po zgledu češkega Sokola.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Sokol (društvo)
Sveta aliansa
Sveta aliansa je bila politična in vojaška zveza, ki so jo 26.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Sveta aliansa
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Sveto rimsko cesarstvo
Tirolska
Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, nekdanja kronska dežela Avstro-Ogrske in pred tem Avstrijskega cesarstva, ki se od konca 1. svetovne vojne dalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in ozemeljsko ločene Vzhodne Tirolske) ter italijanski pokrajini Bolzano in Trento, ki skupaj sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (italijansko Trentino-Alto Adige, nemško pa Südtirol - Južna Tirolska).
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Tirolska
Tisa
Tisa je ena glavnih rek srednje Evrope in Panonske nižine.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Tisa
Toskana
Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Toskana
Trento
Trento (poslovenjeno in lat. Trident; nem. Trient, ladinsko Trënt) je mesto in občina v Italiji z okoli 120.000 prebivalci (2020), ki leži na severu države v dolini reke Adiže v deželi Trentinsko - Zgornje Poadižje.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Trento
Trier
Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Trier
Ulm
Ulm je mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in leži ob reki Donavi.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Ulm
Verona
Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Verona
Vlaška
Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Vlaška
Vojna druge koalicije
Druga koalicija (1798-1800) označuje drugo večje vojaško sodelovanje več evropskih držav v boju proti revolucionarnemu Francoskemu konzulatu.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Vojna druge koalicije
Vojna krajina
Zemljevid Vojne krajine Vôjna krájina je območje na SZ današnje Hrvaške in JV Slovenije, ki je med letoma 1460 in 1881 nastala vzdolž najbolj izpostavljenega odseka avstrijsko-osmanske meje zaradi obrambe pred turškimi vpadi.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Vojna krajina
Vojna prve koalicije
Prva koalicija (1793-1797) je vojaška zveza več evropskih dežel, ki so organizirale prvo večje sodelovanje v boju proti revolucionarni Francoski prvi republiki.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Vojna prve koalicije
Vojvodina Varšava
Vojvodina Varšava (1807-1815) Vojvodino Varšavo je ustanovil Napoleon iz poljskih ozemelj, ki si jih ob drugi in tretji delitvi Poljske prisvojili Prusi; Prusi so se morali s tilsitskim mirovnim sporazumom (1807) ozemljem odpovedati, Napoleon pa jih je vrnil Poljakom, ki so se v vojni bojevali na njegovi strani.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Vojvodina Varšava
Volilna kneževina Bavarska
Volilna kneževina Bavarska, volilna kneževina Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Volilna kneževina Bavarska
Volilni knez
Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Volilni knez
Wilhelm von Tegetthoff
baron Wilhelm von Tegetthoff (Wilhelm Joseph Franz Seraph Gabriel von Tegetthoff), avstrijsko-cesarski in avstro-ogrski mornariški častnik in viceadmiral,* 23. december 1827, Maribor, tedaj Avstrijsko cesarstvo, † 7. april 1871, Dunaj.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Wilhelm von Tegetthoff
Zdravljica
bohoričici iz leta 1844.Zdravljíca je pesem, ki jo je romantični slovenski pesnik France Prešeren (1800–1849) po navdihu gesla francoske revolucije Liberté, égalité, fraternité, s katerim se je seznanil že kot dvanajstletni dijak v Ljubljani, v prvi različici napisal novembra leta 1844.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Zdravljica
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združitev Italije
Združitev Italije (ali Unità d'Italia) je bil politični in družbeni proces, v katerem so se združile številne majhne države na Apeninskem polotoku v enotno državo Italijo.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Združitev Italije
Zedinjena Slovenija
Zedínjena Slovenija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Zedinjena Slovenija
Zemljiška odveza
Zemljiška odveza je zgodovinski izraz, ki označuje ukinitev podložništva in odpravo vrhovnih pravic gosposke nad zemljišči.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Zemljiška odveza
Zgornja Avstrija
Zgornja Avstrija (tudi Gornja Avstrija) je avstrijska zvezna dežela.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Zgornja Avstrija
Znojmo
Znojmo (nemško Znaim) je mesto v Južni Moravski na Češkem, tudi upravno središče okrožja Znojmo.
Poglej Avstrijsko cesarstvo in Znojmo
Glej tudi
19. stoletje v Italiji
Bivše države na Balkanu
Bivše evropske monarhije
Bivši imperiji
Lotarinški Habsburžani
Prav tako znan kot Avstrijski imperij.