Podobnosti med Avstrija in Seznam zgodovinskih vsebin
Avstrija in Seznam zgodovinskih vsebin še 70 stvari v skupni (v Unijapedija): Adolf Hitler, Aneksija, Anschluss, Antanta, Avari, Avstrija, Avstrijska nasledstvena vojna, Avstrijsko-pruska vojna, Avstro-Ogrska, Štajerska, Švica, Centralne sile, Demokracija, Diktatura, Društvo narodov, Druga svetovna vojna, Dunajski kongres, Evropska unija, Fašizem, Franc Ferdinand, Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, Francoska revolucija, Frankovsko cesarstvo, Friderik III. Habsburški, Gavrilo Princip, Germani, Habsburžani, Hladna vojna, Holokavst, Inflacija, ..., Jožef II. Habsburško-Lotarinški, Julijska kriza, Kalvinizem, Karel Veliki, Karel VI. Habsburški, Koroški plebiscit, Leopold I. Habsburški, Marija Terezija, Nacionalsocializem, Napoleon Bonaparte, Napoleonske vojne, Nemška zveza, Nevtralnost, Noriško kraljestvo, Obrt, Olimpijske igre, Organizacija združenih narodov, Parlament, Pragmatična sankcija, Prostovoljna protikomunistična milica, Protestantizem, Protireformacija, Prva svetovna vojna, Razsvetljeni absolutizem, Rdeča armada, Reformacija, Revolucije leta 1848, Rimsko cesarstvo, Rudolf I. Habsburški, Srednji vek, Sveto rimsko cesarstvo, Svetovna vojna, Tretji rajh, Trianonska mirovna pogodba, Tridesetletna vojna, Vojaška obveznost, Volilna pravica, Weimarska republika, Zahod, Zahodnoevropska unija. Razširi indeks (40 več) »
Adolf Hitler
Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).
Adolf Hitler in Avstrija · Adolf Hitler in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Aneksija
Aneksija (sestavljanka iz latinskega 'ad' in 'nexus', priključiti) je v mednarodnem pravu izraz za nasilno priključitev oz.
Aneksija in Avstrija · Aneksija in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Anschluss
Adolf Hitler razglaša Anschluss na dunajskem Heldenplatzu, 15. marec 1938 Anschluss (nemško:, tudi Anschluß ali poslovenjeno anšlus) je nemški izraz za aneksijo Avstrije Tretjemu rajhu 13.
Anschluss in Avstrija · Anschluss in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Antanta
Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Antanta (francosko: Entente cordiale oz. Srčna zveza) je politična zveza držav, ki sta jo vladi Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske ter Francije sklenili leta 1904.
Antanta in Avstrija · Antanta in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Avari
Brez opisa.
Avari in Avstrija · Avari in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Avstrija in Avstrija · Avstrija in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Avstrijska nasledstvena vojna
Avstrijska nasledstvena vojna, vojna za nasledstvo v avstrijski monarhiji (1741–1748).
Avstrija in Avstrijska nasledstvena vojna · Avstrijska nasledstvena vojna in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Avstrijsko-pruska vojna
Avstrijsko-pruska vojna (tudi sedemtedenska vojna, nemška državljanska vojna, bratska vojna, nemška vojna) je bila vojna med Avstrijskim cesarstvom in njegovimi nemškimi zavezniki ter Prusijo in njenimi nemškimi zavezniki leta 1866.
Avstrija in Avstrijsko-pruska vojna · Avstrijsko-pruska vojna in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Avstrija in Avstro-Ogrska · Avstro-Ogrska in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Štajerska in Avstrija · Štajerska in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Švica in Avstrija · Švica in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Centralne sile
Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Centralne sile je poimenovanje za države, ki so se v prvi svetovni vojni borile proti antantnim silam.
Avstrija in Centralne sile · Centralne sile in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Demokracija
Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva.
Avstrija in Demokracija · Demokracija in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Diktatura
Diktatura, tudi diktatorstvo, je politična ureditev, v kateri ima vladajoči razred, največkrat pa posameznik, neomejeno oblast.
Avstrija in Diktatura · Diktatura in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Društvo narodov
Simbol Lige narodov Društvo narodov (oziroma Liga narodov,, , ) je bila mednarodna organizacija, ustanovljena leta 10.
Avstrija in Društvo narodov · Društvo narodov in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Avstrija in Druga svetovna vojna · Druga svetovna vojna in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Dunajski kongres
Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.
Avstrija in Dunajski kongres · Dunajski kongres in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Evropska unija
Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.
Avstrija in Evropska unija · Evropska unija in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Avstrija in Fašizem · Fašizem in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Franc Ferdinand
Nadvojvoda Franc Ferdinand, s polnim imenom Franz Ferdinand Carl Ludwig Joseph Maria Habsburški,, * 18. december 1863, Gradec, Avstrija, † 28. junij 1914, Sarajevo, Bosna in Hercegovina (tedaj Avstro-Ogrska).
Avstrija in Franc Ferdinand · Franc Ferdinand in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.
Avstrija in Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški · Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Avstrija in Francoska revolucija · Francoska revolucija in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Avstrija in Frankovsko cesarstvo · Frankovsko cesarstvo in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Friderik III. Habsburški
Friderik III.
Avstrija in Friderik III. Habsburški · Friderik III. Habsburški in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Gavrilo Princip
Gavrilo Princip (Гаврило Принцип), srbski revolucionar in atentator, * 25. julij 1894, Obljaj pri Grahovem, † 28. april 1918, Terezin, Češka.
Avstrija in Gavrilo Princip · Gavrilo Princip in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Germani
Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.
Avstrija in Germani · Germani in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Avstrija in Habsburžani · Habsburžani in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Hladna vojna
Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne.
Avstrija in Hladna vojna · Hladna vojna in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Holokavst
Holokávst (izvorno ὁλόκαυστος: hólos, »celota« in kaustós, »zažgan«), hebrejsko tudi šoa (השואה, HaShoah, dobesedno »katastrofa«), je sistematični genocid Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno.
Avstrija in Holokavst · Holokavst in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Inflacija
hiperinflacije leta 1993 Inflácija v gospodarstvu je rast cen izdelkov in storitev v določenem časovnem obdobju.
Avstrija in Inflacija · Inflacija in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Jožef II.
Avstrija in Jožef II. Habsburško-Lotarinški · Jožef II. Habsburško-Lotarinški in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Julijska kriza
Julijska kriza je oznaka za serijo dogodkov med atentatom na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda 28.
Avstrija in Julijska kriza · Julijska kriza in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Kalvinizem
Reformacija je zajela tudi Švico.
Avstrija in Kalvinizem · Kalvinizem in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Avstrija in Karel Veliki · Karel Veliki in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Karel VI. Habsburški
Karel VI.
Avstrija in Karel VI. Habsburški · Karel VI. Habsburški in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Koroški plebiscit
Plebiscitni coni A in B s pogoji za volilno pravico. pages.
Avstrija in Koroški plebiscit · Koroški plebiscit in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Leopold I. Habsburški
Leopold I. Habsburški, rimsko-nemški cesar (1658), kralj Ogrske (1655), Češke (1656), Hrvaške in Slavonije (1657), * 9. junij 1640, Dunaj, † 5. maj 1705, Dunaj.
Avstrija in Leopold I. Habsburški · Leopold I. Habsburški in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Marija Terezija
Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.
Avstrija in Marija Terezija · Marija Terezija in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Nacionalsocializem
Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.
Avstrija in Nacionalsocializem · Nacionalsocializem in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Avstrija in Napoleon Bonaparte · Napoleon Bonaparte in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Avstrija in Napoleonske vojne · Napoleonske vojne in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Nemška zveza
Nemška zveza je bila ohlapna državna zveza 35 kneževin in 4 svobodnih mest, ustanovljena leta 1815.
Avstrija in Nemška zveza · Nemška zveza in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Nevtralnost
Nevtralnost je politični status države.
Avstrija in Nevtralnost · Nevtralnost in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Noriško kraljestvo
Noriško kraljestvo ali Kraljestvo Norik (latinsko ali) so okoli leta 200 pr. n. št. v regiji vzhodnih Alp ustanovili Kelti.
Avstrija in Noriško kraljestvo · Noriško kraljestvo in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Obrt
Obrt Obrt je gospodarska dejavnost, ki je manjša kot industrija, izvajajo jo obrtniki.
Avstrija in Obrt · Obrt in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Olimpijske igre
Olimpijski krogi so se kot znak iger prvič pojavili v Antwerpnu leta 1920 Olimpijske igre (OI) ali Olimpijáda so športni dogodek, ki se odvija vsako četrto leto.
Avstrija in Olimpijske igre · Olimpijske igre in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Organizacija združenih narodov
New Yorku. Urad OZN v Ženevi. Zastave članic pred sedežem generalne skupščine v New Yorku Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.
Avstrija in Organizacija združenih narodov · Organizacija združenih narodov in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Parlament
Parlament (tudi predstavništvo) je politično demokratično telo, ki združuje posameznike, ki jih je izvolila nacija, da odločajo v njenem imenu.
Avstrija in Parlament · Parlament in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Pragmatična sankcija
Pragmatična sankcija je pravni akt o dedovanju habsburških dežel.
Avstrija in Pragmatična sankcija · Pragmatična sankcija in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Prostovoljna protikomunistična milica
Prostovoljne protikomunistične milice (''PPKM). Prostovoljna protikomunistična milica (italijansko Milizia volontaria anticomunista, kratica MVAC; slabšalno bela garda; manj natančno vaške straže) je bila slovenska kolaborantska milica pod italijanskim poveljstvom, ki je bila ustanovljena na področju Ljubljanske pokrajine 6.
Avstrija in Prostovoljna protikomunistična milica · Prostovoljna protikomunistična milica in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Avstrija in Protestantizem · Protestantizem in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Protireformacija
Protireformacija (tudi katoliška prenova) je bila notranja preureditev rimskokatoliške cerkve in odgovor na reformacijo.
Avstrija in Protireformacija · Protireformacija in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Avstrija in Prva svetovna vojna · Prva svetovna vojna in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Razsvetljeni absolutizem
Razsvetljeni absolutizem je oblika absolutistične monarhije ali despotizma, v kateri so bili vladarji pod vplivom idej razsvetljenstva.
Avstrija in Razsvetljeni absolutizem · Razsvetljeni absolutizem in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Rdeča armada
Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.
Avstrija in Rdeča armada · Rdeča armada in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Avstrija in Reformacija · Reformacija in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Revolucije leta 1848
Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.
Avstrija in Revolucije leta 1848 · Revolucije leta 1848 in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Avstrija in Rimsko cesarstvo · Rimsko cesarstvo in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Avstrija in Rudolf I. Habsburški · Rudolf I. Habsburški in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Avstrija in Srednji vek · Seznam zgodovinskih vsebin in Srednji vek ·
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Avstrija in Sveto rimsko cesarstvo · Seznam zgodovinskih vsebin in Sveto rimsko cesarstvo ·
Svetovna vojna
Svetovna vojna je vojna velikih ozemeljskih razsežnosti, v katero je vpletenih večje število držav iz celotnega sveta.
Avstrija in Svetovna vojna · Seznam zgodovinskih vsebin in Svetovna vojna ·
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Avstrija in Tretji rajh · Seznam zgodovinskih vsebin in Tretji rajh ·
Trianonska mirovna pogodba
Ozemlje Madžarske po 4. juniju. Trianonska mirovna pogodba je bila sklenjena po koncu I. svetovne vojne med antantnimi silami in njihovimi zaveznicami na eni strani in Madžarsko, kot naslednico Avstro-Ogrske, oz.
Avstrija in Trianonska mirovna pogodba · Seznam zgodovinskih vsebin in Trianonska mirovna pogodba ·
Tridesetletna vojna
Brez opisa.
Avstrija in Tridesetletna vojna · Seznam zgodovinskih vsebin in Tridesetletna vojna ·
Vojaška obveznost
Vojaška obveznost ali vojaška dolžnost je v nekaterih državah z zakonom urejena dolžnost državljanov, da določen čas izvajajo določene obveznosti v oboroženih silah.
Avstrija in Vojaška obveznost · Seznam zgodovinskih vsebin in Vojaška obveznost ·
Volilna pravica
Volilna pravica je v sodobnih demokratičnih ureditvah določena v ustavi kot ena temeljnih političnih pravic državljana.
Avstrija in Volilna pravica · Seznam zgodovinskih vsebin in Volilna pravica ·
Weimarska republika
Weimarska republika je neuradno ime za republiko Nemčijo, ki je nastala po 1. svetovni vojni.
Avstrija in Weimarska republika · Seznam zgodovinskih vsebin in Weimarska republika ·
Zahod
Vetrnica Zahod (označbi Z ali W, iz angleškega West) je ena od štirih glavnih strani neba.
Avstrija in Zahod · Seznam zgodovinskih vsebin in Zahod ·
Zahodnoevropska unija
Zastava Zahodnoevropske unije Zahodnoevropska unija (Western European Union - WEU) je bila politična organizacija držav Zahodne Evrope, ustanovljena v namen izvajanja določil sporazuma iz Bruslja iz leta 1948.
Avstrija in Zahodnoevropska unija · Seznam zgodovinskih vsebin in Zahodnoevropska unija ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Avstrija in Seznam zgodovinskih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Avstrija in Seznam zgodovinskih vsebin
Primerjava med Avstrija in Seznam zgodovinskih vsebin
Avstrija 543 odnose, medtem ko je Seznam zgodovinskih vsebin 1505. Saj imajo skupno 70, indeks Jaccard je 3.42% = 70 / (543 + 1505).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Avstrija in Seznam zgodovinskih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: