Podobnosti med Avgust Zichy in Teodora Zichy
Avgust Zichy in Teodora Zichy še 41 stvari v skupni (v Unijapedija): Anastazija Zichy, Avgust Zichy, Avstrija, Avstro-Ogrska, Beletrina, Beltinci, Cerkev sv. Ladislava, Beltinci, Dolinsko, Družina, Duhovnik, Dunaj, Dvorec Beltinci, Feri Lainšček, Grad, Hedvika Zichy, Legenda, Ločil bom peno od valov, Madžari, Marija Zichy, Max von Ferstel, Mistik, Murska Sobota, Nemčija, Občilo, Ogrska, Palača, Plemstvo, Prva svetovna vojna, Reka, Hrvaška, Rimskokatoliška cerkev, ..., Seznam gradov v Sloveniji, Seznam plemiških rodbin na Slovenskem, Slovani, Szapáry, Teodora Zichy, Tuberkuloza, Wimpffen, Zala (županija), Združene države Amerike, Zichy, 13. stoletje. Razširi indeks (11 več) »
Anastazija Zichy
Anastazija Zichy, tudi Asta Zičijeva ali kar Asta, (rojena kot Anastazija Avgusta pl. Zichy) je bila članica ogrske plemiške družine Zičijevih, ki spada k najbolj vplivnim grofovskim rodbinam v tej deželi. Bila je močna zlasti v novem veku, kadar je dala več uglednih politikov, umetnikov, gospodarjev in cerkvenih dostojanstvenikov. Rodovina živi še danes razdeljena v več vej, med njimi so tudi potomci Aste, medtem ko Božidara in Marija nista bili poročeni. Njihovi starši so Avgust pl. Ziči in Hedvika pl. Wimpfen.
Anastazija Zichy in Avgust Zichy · Anastazija Zichy in Teodora Zichy ·
Avgust Zichy
Avgust pl. Ziči (madžarsko: Ágost zichy és vázsonykői gróf, Ágoston Zichy; nemško: August Zichy von Zich und Vásonkeö; latinsko: August Zichy de Zich et Vásonykeő), avstroogrski pisatelj, pesnik, pravnik, potopisec, raziskovalec, zaupni dvorni notranji svetnik, glavni dvorni uradnik, upravnik Reke, mistik in dopisni član Madžarske akademije znanosti (valóságos belső titkos tanácsos, főudvarmester, főrend, fiumei kormányzó, a Magyar Tudományos Akadémia levelező tagja), * 14. junij 1852, Penzing, Zgornje Bavarsko (ali na Dunaju), † 4. oktober 1925.
Avgust Zichy in Avgust Zichy · Avgust Zichy in Teodora Zichy ·
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Avgust Zichy in Avstrija · Avstrija in Teodora Zichy ·
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Avgust Zichy in Avstro-Ogrska · Avstro-Ogrska in Teodora Zichy ·
Beletrina
Beletrina, zavod za založniško dejavnost je slovenska knjižna založba s sedežem v Ljubljani, ustanovljena leta 1996 kot Študentska založba Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, Zavod za založniško dejavnost.
Avgust Zichy in Beletrina · Beletrina in Teodora Zichy ·
Beltinci
Beltinci (prekmurščina: Böltinci, Belatinc ali Belatincz, tudi Bellatinz /Alt/Fellsdorf) so trško naselje sredi Dolinskega v Pomurju, katerega del je tudi Prekmurje, pokrajina v SV Sloveniji.
Avgust Zichy in Beltinci · Beltinci in Teodora Zichy ·
Cerkev sv. Ladislava, Beltinci
Cerkev stoji v kraju Beltinci, župniji Beltinci in istoimenski občini.
Avgust Zichy in Cerkev sv. Ladislava, Beltinci · Cerkev sv. Ladislava, Beltinci in Teodora Zichy ·
Dolinsko
Dvorec Beltinci v 1930. Muri pri Ižakovcih Odransko polje Dolinsko je ravnina v južnem delu Prekmurja v Vzhodni Sloveniji, na levem bregu reke Mure.
Avgust Zichy in Dolinsko · Dolinsko in Teodora Zichy ·
Družina
Jožef Tominc - ''Pietro Stanislao Parisi z družino'' Družina je osnovna enota človeške družbe, čeprav jo v širšem smislu poznamo tudi v živalskem svetu, in je skupnost članov, ki jih vežejo bivanjske, prijateljske ali sorodstvene vezi.
Avgust Zichy in Družina · Družina in Teodora Zichy ·
Duhovnik
Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.
Avgust Zichy in Duhovnik · Duhovnik in Teodora Zichy ·
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Avgust Zichy in Dunaj · Dunaj in Teodora Zichy ·
Dvorec Beltinci
Dvorec Beltinci ali grad Beltinci stoji v naselju Beltinci v Občini Beltinci.
Avgust Zichy in Dvorec Beltinci · Dvorec Beltinci in Teodora Zichy ·
Feri Lainšček
Franc (Feri) Lainšček, slovenski pisatelj, pesnik, scenarist in dramatik, * 5. oktober 1959, Dolenci, Slovenija.
Avgust Zichy in Feri Lainšček · Feri Lainšček in Teodora Zichy ·
Grad
pa tudi.
Avgust Zichy in Grad · Grad in Teodora Zichy ·
Hedvika Zichy
Hedvika Ziči pl.
Avgust Zichy in Hedvika Zichy · Hedvika Zichy in Teodora Zichy ·
Legenda
Legenda (kar se mora brati) se je v starorimski cerkvi imenovala knjiga, iz katere so brali odlomke iz življenja mučencev in svetnikov.
Avgust Zichy in Legenda · Legenda in Teodora Zichy ·
Ločil bom peno od valov
Ločil bom peno od valov je roman Ferija Lainščka; izšel je leta 2003 pri Študentski založbi.
Avgust Zichy in Ločil bom peno od valov · Ločil bom peno od valov in Teodora Zichy ·
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Avgust Zichy in Madžari · Madžari in Teodora Zichy ·
Marija Zichy
Marija Zichy, tudi Micka Zičijeva ali kar Marija, (rojena kot Marija Ifigenija Anastazija Frančiška pl. Zichy) je bila članica ogrske plemiške družine Zičijevih, ki spada k najbolj vplivnim grofovskim rodbinam v cesarstvu. Bila je močna zlasti v novem veku, kadar je dala več uglednih politikov, umetnikov, umnih gospodarjev in cerkvenih dostojanstvenikov. Rodovina živi še danes razdeljena v več vej, med njimi so tudi potomci Anastazije (Aste), medtem ko Teodora in Marija nista bili poročeni. Njihova sestra Frida je sicer bila poročena, vendar ni podatkov niti o njej niti o njenih morebitnih potomcih. Njihovi starši so bili Avgust pl. Ziči in Hedvika Ziči pl. Wimpfen.
Avgust Zichy in Marija Zichy · Marija Zichy in Teodora Zichy ·
Max von Ferstel
Max von Ferstel, tudi Max Freiherr von Ferstel ali samo Ferstel, je bil avstrijski arhitekt in vseučiliščni akademik.
Avgust Zichy in Max von Ferstel · Max von Ferstel in Teodora Zichy ·
Mistik
Mistik je oseba, ki sprejema filozofijo mistike kot neposredno dojemanje verske resnice in Boga z meditativnim poglabljanjem, ki se opravlja in pripravlja z različnimi tehnikami.
Avgust Zichy in Mistik · Mistik in Teodora Zichy ·
Murska Sobota
Murska Sobota (slovenska okrajšava: MS; Olsnitz;Radkersburg und Luttenberg (map, 1:75,000). 1894. Vienna: K.u.k. Militärgeographisches Institut. Muraszombat) je mesto z 10.972 prebivalci, sedež istoimenske mestne občine in upravne enote v Republiki Sloveniji ter središče slovenskega Prekmurja in nasploh Pomurja oziroma Pomurske statistične regije.
Avgust Zichy in Murska Sobota · Murska Sobota in Teodora Zichy ·
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Avgust Zichy in Nemčija · Nemčija in Teodora Zichy ·
Občilo
Občilo ali medij je vsako komunikacijsko sredstvo ali orodje, na primer knjiga, slika, fotografija, letak, plakat ali časopis.
Avgust Zichy in Občilo · Občilo in Teodora Zichy ·
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Avgust Zichy in Ogrska · Ogrska in Teodora Zichy ·
Palača
Palača je razkošna mestna stavba praviloma grajena za javne namene ali pa namenjena bivanju ugledne družine.
Avgust Zichy in Palača · Palača in Teodora Zichy ·
Plemstvo
Plémstvo je družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice in privilegije.
Avgust Zichy in Plemstvo · Plemstvo in Teodora Zichy ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Avgust Zichy in Prva svetovna vojna · Prva svetovna vojna in Teodora Zichy ·
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Avgust Zichy in Reka, Hrvaška · Reka, Hrvaška in Teodora Zichy ·
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Avgust Zichy in Rimskokatoliška cerkev · Rimskokatoliška cerkev in Teodora Zichy ·
Seznam gradov v Sloveniji
Seznam gradov v Sloveniji obsega vse gradove, ki so bili zgrajeni na področju današnje Slovenije.
Avgust Zichy in Seznam gradov v Sloveniji · Seznam gradov v Sloveniji in Teodora Zichy ·
Seznam plemiških rodbin na Slovenskem
Abecedni seznam več kot 180 plemiških rodbin na Slovenskem.
Avgust Zichy in Seznam plemiških rodbin na Slovenskem · Seznam plemiških rodbin na Slovenskem in Teodora Zichy ·
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Avgust Zichy in Slovani · Slovani in Teodora Zichy ·
Szapáry
Szapáry je priimek madžarske plemiške družine, ki med drugim živela tudi na območju današnjega Prekmurja.
Avgust Zichy in Szapáry · Szapáry in Teodora Zichy ·
Teodora Zichy
Teodora Zichy (Zichy Teodóra /izg: Ziči Teodora/; Božidara Ziči, Božidara Zičijeva a med ljudstvom znana kot Fodora), madžarska rimskokatoliška plemkinja, mistikinja, teologinja, prostovoljka ter dobrodelnica; * 12. januar 1886, Beltinci (Avstro-Ogrska, danes Slovenija), † 3. april 1915, Zdravilišče Wienerwald, Feichtenbach, blizu Dunaja (Avstro-Ogrska, danes Avstrija).
Avgust Zichy in Teodora Zichy · Teodora Zichy in Teodora Zichy ·
Tuberkuloza
Tuberkulóza ali jétika (zastarelo tudi sušíca; kratica TBC) je pogosta in mnogokrat smrtna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo različni mikobakterijski sevi, običajno Mycobacterium tuberculosis.
Avgust Zichy in Tuberkuloza · Teodora Zichy in Tuberkuloza ·
Wimpffen
Wimpffen tudi Wimpfen ali Wümpffen (Grafen von Wimpffen.) je ime izvirno württemberške plemiške viteške družine.
Avgust Zichy in Wimpffen · Teodora Zichy in Wimpffen ·
Zala (županija)
Županija Zala ali Zalska županija (Zala megye) je madžarska županija na zahodu Madžarske.
Avgust Zichy in Zala (županija) · Teodora Zichy in Zala (županija) ·
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Avgust Zichy in Združene države Amerike · Teodora Zichy in Združene države Amerike ·
Zichy
Zichy, Družina Zichy, tudi Ziči, je madžarska plemiška družina, ki spada k najbolj vplivnim knežjim rodbinam na Ogrskem in v Avstro-ogrski monarhiji. Bila je močna v sredini novega veka, zlasti v času pred in med Prvo svetovno vojno. Imela je posesti Kaloški grad na Madžarskem, pa tudi na Slovenskem, zlasti v okolici Beltincev, kjer je sorazmerno dobro ohranjen Beltinski dvorec in cerkev sv. Ladislava z njihovo grobnico. Skozi zgodovino so dali lepo število pomembnih verskih, kulturnih in političnih osebnosti. Družina se je skozi zgodovino delila na več vej, od katerih nekatere obstajajo še danes zlasti v Avstriji, Nemčiji in ZDA-ju.
Avgust Zichy in Zichy · Teodora Zichy in Zichy ·
13. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 10. stoletje | 11. stoletje | 12. stoletje | 13.
13. stoletje in Avgust Zichy · 13. stoletje in Teodora Zichy ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Avgust Zichy in Teodora Zichy imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Avgust Zichy in Teodora Zichy
Primerjava med Avgust Zichy in Teodora Zichy
Avgust Zichy 100 odnose, medtem ko je Teodora Zichy 69. Saj imajo skupno 41, indeks Jaccard je 24.26% = 41 / (100 + 69).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Avgust Zichy in Teodora Zichy. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: