Kazalo
176 odnosi: Abdurahman Ali Sufi, Abu Mašar, Al-Biruni, Al-Zarkali, Albatani, Alexis Claude Clairaut, Andrej Kobav, Andrej Perlah, Andromedina galaksija, Antična Grčija, Antika, Anton Ambschel, Antropologija, Arheologija, Aristarh, Astrobiologija, Astrofizika, Astrokemija, Astrolab, Astrometrija, Astronom, Astronomija stare Grčije, Astronomsko telo, Astronomsko-geofizikalni observatorij Golovec, Črna luknja, Benedikt Ferretti, Bernard Pergerl, Blazar, Dogodkovno obzorje, Efemeride, Enačba, Evolucija, Ferdinand Avguštin Hallerstein, Fermijev paradoks, Filozofija, Fizika, Fizikalni zakon, Fotografija, Fotosfera, Franc Breckerfeld, Franjo Dominko, Gabriel Gruber, Galaksija, Galileo Galilei, Geocentrični model, Georg Aunpekh von Peurbach, Gravitacijsko valovanje, Gregor Schoettl, Gregorijanski koledar, Gustav Robert Kirchhoff, ... Razširi indeks (126 več) »
- Osončje
Abdurahman Ali Sufi
Abdurahman ben Omar Abu'l-Hosein Ali Sufi (na Zahodu znan tudi po latiniziranemu imenu Azofi), perzijski astronom, * 7. december 903, Raj (Rai), Iran, † 25. maj 986, pri Muhari (Muharra).
Poglej Astronomija in Abdurahman Ali Sufi
Abu Mašar
Džafar Ben Mohamed ben al-Balhi Abalači Abu Mašar, arabski astronom in filozof, * 787, Balh (ali tudi Bagdad), Afganistan, † april 886, Vasit (Wasit), Irak.
Poglej Astronomija in Abu Mašar
Al-Biruni
faze Abu Ar Rajhan Mohamed ibn Ahmed al-Biruni, (na Zahodu znan kot Aliboron, tudi Alberuni) (perzijsko ابوریحان بیرونی), perzijski matematik, astronom, fizik, učenjak, enciklopedist in učitelj, * 15. september 973, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj v Uzbekistanu, † 13.
Poglej Astronomija in Al-Biruni
Al-Zarkali
alkazar v letu 976. Abu-Išak Ibrahim ibn-Jahja al-Zarkali, špansko-arabski astronom in matematik, * 1028, Kordoba, Španija, † 1087.
Poglej Astronomija in Al-Zarkali
Albatani
Abu'Abdalah Mohamed ibn Džabir ibn-Sinan al-Raki al-Harani as-Sabi' Albatani, arabski (haranski psevdo-sabejski) astronom in matematik, * 850, Haran (antično Carrhae), ali blizu Harana, (Battani, Irak), † 929, blizu Samare.
Poglej Astronomija in Albatani
Alexis Claude Clairaut
Alexis Claude Clairaut ali Clairault, francoski matematik in astronom, * 7. maj 1713, Pariz, Francija, † 17. maj 1765, Pariz.
Poglej Astronomija in Alexis Claude Clairaut
Andrej Kobav
Andrej Kobav (Kobal, Andreas Kobavius), slovenski jezuit, teolog, kronolog in matematik, * 11. november 1593 (1594), Cerknica, † 12. februar 1654, Trst.
Poglej Astronomija in Andrej Kobav
Andrej Perlah
Andrej Perlah (ali Andreas Perlacher), matematik, astronom, zdravnik in astrolog, * 17. november 1490, Svečina nad Mariborom, † 11. junij ali 19. junij 1551, Dunaj.
Poglej Astronomija in Andrej Perlah
Andromedina galaksija
(Velika) Andromedina galaksija (znana tudi kot Messier 31, M31 ali NGC 224) je velika spiralna galaksija brez prečke v Krajevni skupini skupaj s krajevno Galaksijo.
Poglej Astronomija in Andromedina galaksija
Antična Grčija
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.
Poglej Astronomija in Antična Grčija
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Astronomija in Antika
Anton Ambschel
Anton Ambschel (Ambschl, Ambschell, Ambšl), slovenski.
Poglej Astronomija in Anton Ambschel
Antropologija
Antropologija (grško: anthropos - človek + λογος: logos - beseda, govor) ali človekoslovje je interdisciplinarna znanstvena disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem človeka (glej rod ''Homo'' (hominoid)).
Poglej Astronomija in Antropologija
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Astronomija in Arheologija
Aristarh
Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.
Poglej Astronomija in Aristarh
Astrobiologija
elektronskim mikroskopom so bile v meteoritu ALH 84001 odkrite strukture, ki bi lahko bile fosilne bakterije. Astrobiologija je meddisciplinarno področje, ki združuje poglede astronomije, biologije in geologije, in je prvotno ostredotočeno na raziskavo izvora, razdeljevanja in biološke evolucije.
Poglej Astronomija in Astrobiologija
Astrofizika
Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.
Poglej Astronomija in Astrofizika
Astrokemija
Ástrokemíja je študija o izobilju in reakcijah molekul v vesolju ter njihovih interakcijah s sevanjem.
Poglej Astronomija in Astrokemija
Astrolab
alidado kapetinški učenjaki razpravljajo o astrolabu, okoli leta 1200 Perzijsko-iranski astrolab iz leta 1208 Arseniusov astrolab iz leta 1569, Musée des Arts et Métiers, Pariz Perzijski astrolab iz 18. stoletja, Whippleov Muzej zgodovine znanosti, Cambridge ZDA. Na tej lepi pripravi sta vidna reta in alidada Toledu.
Poglej Astronomija in Astrolab
Astrometrija
Ástrometríja (grško άστρον: ástron - zvezda + μετρεω: metres - merjenje) je disciplina znotraj astronomije, ki se ukvarja z določanjem osnovnih koordinatnih sistemov, v teh pa z legami, razdaljami, navideznimi in pravimi spremembami lege ter gibanji zvezd in drugih nebesnih teles na nebesni krogli.
Poglej Astronomija in Astrometrija
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Astronomija in Astronom
Astronomija stare Grčije
Mehanizem z Antikitere je bil analogni računalnik med letoma 150-100 pr. n. št., ki je bil izdelan za izračunavanje položaja astronomskih teles. Astronomija stare Grčije je astronomija, ki je napisana v starogrškem jeziku v klasični antiki.
Poglej Astronomija in Astronomija stare Grčije
Astronomsko telo
Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.
Poglej Astronomija in Astronomsko telo
Astronomsko-geofizikalni observatorij Golovec
Teleskop Vega Astronomsko-geofizikalni observatorij Golovec (okrajšava AGO; koda IAU 103 Ljubljana) je narodni astronomski in geofizikalni observatorij na ljubljanskem Golovcu.
Poglej Astronomija in Astronomsko-geofizikalni observatorij Golovec
Črna luknja
Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.
Poglej Astronomija in Črna luknja
Benedikt Ferretti
Benedikt Ferretti, slovenski astronom, * Ljubljana, 1655, † okoli 1730.
Poglej Astronomija in Benedikt Ferretti
Bernard Pergerl
Bernard Pergerl, slovenski pedagog, jezikoslovec, pravnik, matematik in astronom, * 1440, Zgornja Ščavnica, † 1501, Dunaj.
Poglej Astronomija in Bernard Pergerl
Blazar
Umetnikova upodobitev blazarja Blazar je dejavno galaktično jedro (AGN) z relativističnim curkom (curkom, ki ga sestavlja plazma pri skoraj svetlobni hitrosti), ki je usmerjen skoraj proti opazovalcu.
Poglej Astronomija in Blazar
Dogodkovno obzorje
Dogódkovno obzórje ali ~ horizónt je za opazovalca meja v prostor-času, za katero nobena elektromagnetna energija, vključno s svetlobo ne more dospeti do njega.
Poglej Astronomija in Dogodkovno obzorje
Efemeride
Efemeríde (ephēmerís – dnevno, – dnevnik) so tabele s podatki o legi nebesnih teles v odvisnosti od časa.
Poglej Astronomija in Efemeride
Enačba
Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.
Poglej Astronomija in Enačba
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Astronomija in Evolucija
Ferdinand Avguštin Hallerstein
Ferdinand Avguštin pl.
Poglej Astronomija in Ferdinand Avguštin Hallerstein
Fermijev paradoks
radijskih valov. Fermijev paradoks, poimenovan po fiziku Enricu Fermiju, se nanaša na očitno nasprotje med visoko verjetnostjo obstoja zunajzemeljskih civilizacij, kot to nakazuje npr.
Poglej Astronomija in Fermijev paradoks
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Astronomija in Filozofija
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Astronomija in Fizika
Fizikalni zakon
Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.
Poglej Astronomija in Fizikalni zakon
Fotografija
Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanja slike na različne načine: kemično, mehansko ali digitalno.
Poglej Astronomija in Fotografija
Fotosfera
Sončeva fotosfera Fotosfêra astronomskega telesa je območje atmosfere, kjer optična globina postane 2/3 za foton z valovno dolžino 500 nm.
Poglej Astronomija in Fotosfera
Franc Breckerfeld
Franc Breckerfeld, slovenski teolog, matematik, astronom in latinist, * 17. februar 1681, Ljubljana, † 29. oktober 1744, Cluj, Romunija.
Poglej Astronomija in Franc Breckerfeld
Franjo Dominko
Fran Dominko, slovenski fizik in astronom, * 26. julij 1903, Vodnjan, Pulj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 22. februar 1987, Ljubljana, Slovenija.
Poglej Astronomija in Franjo Dominko
Gabriel Gruber
Gabriel Gruber (tudi Gabrijel), jezuit, hidrotehnik in arhitekt, * 6. maj 1740, Dunaj, Avstrija, † 7. april 1805, Sankt Peterburg, Rusija.
Poglej Astronomija in Gabriel Gruber
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Poglej Astronomija in Galaksija
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Poglej Astronomija in Galileo Galilei
Geocentrični model
''Skica nebesnih teles'' — Ilustracija Ptolemajevega geocentričnega sistema portugalskega kozmografa in kartografa Bartolomeu Velho, 1568 (Bibliothèque Nationale, Pariz) V astronomiji je geocentrični model (znan tudi kot geocentrizem, po navadi predstavljen le kot Ptolemajev sistem) je zamenjan opis Vesolja, kjer se v središču nahaja Zemlja.
Poglej Astronomija in Geocentrični model
Georg Aunpekh von Peurbach
Georg Aunpekh von Peurbach (Peurbach, Puerbach, Peuerbach, Peurbhach, Purbach), avstrijski matematik in astronom, * 30. maj 1423, Peuerbach (Puerbach, Peurbach) pri Dunaju, Avstrija, † 8. april 1461, Dunaj.
Poglej Astronomija in Georg Aunpekh von Peurbach
Gravitacijsko valovanje
Gravitacíjsko valovánje je nihanje ukrivljenosti prostor-časa, ki se kot valovanje širi stran od izvora.
Poglej Astronomija in Gravitacijsko valovanje
Gregor Schoettl
Gregor Schoettl (tudi Schöttl), slovenski (avstrijski) filozof in fizik, * 14. februar 1732, Steyr, avstrijska Štajerska, † 4./5. november, 1777, Ljubljana.
Poglej Astronomija in Gregor Schoettl
Gregorijanski koledar
Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.
Poglej Astronomija in Gregorijanski koledar
Gustav Robert Kirchhoff
Robert Bunsen (desno) prizmo Gustav Robert Kirchhoff, nemški fizik, * 12. marec 1824, Königsberg, Vzhodna Prusija, (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 17. oktober 1887, Berlin, Nemčija.
Poglej Astronomija in Gustav Robert Kirchhoff
Helenistično obdobje
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Astronomija in Helenistično obdobje
Heliocentrični model
zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.
Poglej Astronomija in Heliocentrični model
Herman Koroški
Herman Koroški Slovan Secundus, slovenski filozof, astronom, astrolog, matematik, meteorolog, prevajalec in pisatelj, * okoli 1100.
Poglej Astronomija in Herman Koroški
Herman Potočnik
Herman Potočnik (psevdonim Hermann Noordung), slovenski raketni inženir, častnik, pionir kozmonavtike (astronavtike), vesoljskih poletov in tehnologij, * 22. december 1892, Pulj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 27. avgust 1929, Dunaj, Avstrija.
Poglej Astronomija in Herman Potočnik
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Poglej Astronomija in Hiparh
Hubblov zakon
Hubblov zakon je kozmološka izjava, da je rdeči premik svetlobe iz oddaljenih galaksij sorazmerna z njihovo oddaljenostjo.
Poglej Astronomija in Hubblov zakon
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (kratica ISJFR) je nacionalna ustanova za slovenistične jezikoslovne raziskave pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani.
Poglej Astronomija in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Poglej Astronomija in Isaac Newton
Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld
Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica Janez Dizma Florjančič de Grienfeld (tudi Johannes (ali Ivan) Dizma Floriantschitsch de Grienfeld), astronom, matematik, geograf in kartograf, * 1. julij 1691, Ljubljana, † do 1757.
Poglej Astronomija in Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld
Ivan Sušnik
Ivan Sušnik, slovenski rimskokatoliški duhovnik, apostolski protonotar in stolni kanonik, * 21. december 1854, Škofja Loka, † 1. januar 1942, Ljubljana.
Poglej Astronomija in Ivan Sušnik
Ivan Tomec
Ivan Tomec, slovenski ljubiteljski astronom, * 22. november 1880, Fara, † 21. marec 1950, Ljubljana.
Poglej Astronomija in Ivan Tomec
Izotop
Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.
Poglej Astronomija in Izotop
Janez Benjamin Erberg
Janez Benjamin Erberg, slovenski jezuit in pravnik, *3. november 1699, † 15. oktober 1759.
Poglej Astronomija in Janez Benjamin Erberg
Janez Cigler
sličica Janez Cigler, slovenski pisatelj, pesnik in duhovnik, * 7. maj 1792, Vodmat pri Ljubljani, † 11. april 1867, Višnja Gora.
Poglej Astronomija in Janez Cigler
Janez Jakob Olben
Janez Jakob Olben, slovenski astronom, * 1643, Kranj, † 1725.
Poglej Astronomija in Janez Jakob Olben
Janez Jurij Hočevar
Janez Jurij Hočevar (tudi Hozhevar, Gottscheer, Gottseer), slovenski skladatelj, glasbenik, pravnik, sodnik in astronom, * 2. oktober 1656, Novo mesto, † 22. avgust 1714, Ljubljana.
Poglej Astronomija in Janez Jurij Hočevar
Janez Krstnik Schoettl
Janez Krstnik Schoettl (tudi Schöttl), slovenski jezuit, matematik in astronom, * 1724, Steyr, avstrijska Štajerska, † 1777.
Poglej Astronomija in Janez Krstnik Schoettl
Janez Lezicij
Janez Lezicij (Lezicius), slovenski astronom in astrolog, * 1242, Ljubljana, † ????.
Poglej Astronomija in Janez Lezicij
Jean Buridan
Jean Buridan, francoski filozof, logik in učenjak, * 1300, (najverjetneje) Béthune (Bethun), pokrajina Artois, Pikardija, Francija, † 1358, Pariz, Francija.
Poglej Astronomija in Jean Buridan
Jean le Rond d'Alembert
Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.
Poglej Astronomija in Jean le Rond d'Alembert
Jedrski razpad
Jêdrski razpàd (drugače imenovan tudi radioaktivni razpad) je proces, v katerem nestabilno atomsko jedro razpade v drugo atomsko jedro.
Poglej Astronomija in Jedrski razpad
Jedrsko zlivanje
Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.
Poglej Astronomija in Jedrsko zlivanje
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).
Poglej Astronomija in Johannes Kepler
John Flamsteed
Druga izdaja Flamsteedovega ''Nebesnega atlasa'' (''Atlas Coelestis'') iz leta 1753 John Flamsteed, FRS, angleški astronom, * 19. avgust 1646, Denby, grofija Derbyshire, Anglija, † 12. januar 1719, Greenwich pri Londonu, Anglija.
Poglej Astronomija in John Flamsteed
Joseph von Fraunhofer
Joseph von Fraunhofer, nemški optik in fizik, * 6. marec 1787, Straubing, Nemčija, † 7. junij 1826, München, Nemčija.
Poglej Astronomija in Joseph von Fraunhofer
Joseph-Louis de Lagrange
Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.
Poglej Astronomija in Joseph-Louis de Lagrange
Josip Križan
Josip Križan, slovenski matematik, fizik, logik in filozof, * 31. december 1841, Kokoriči pri Križevcih, † 16. julij 1921, Varaždin, Hrvaška.
Poglej Astronomija in Josip Križan
Jurij Vega
Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).
Poglej Astronomija in Jurij Vega
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Astronomija in Kemija
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Astronomija in Kemijski element
Kemikalija
Kemikalija je skupno ime za kemijske spojine, elemente, zmesi in druge pripravke s konstantno kemijsko zgradbo, izdelke kemične industrije, ki jih ljudje uporabljamo za kemične reakcije.
Poglej Astronomija in Kemikalija
Kmetijske in rokodelske novice
Prva številka ''Novic'', 5. julij 1843 Kmetijske in rokodelske novice so bile slovenski časnik, ki je izhajal med letoma 1843 in 1902.
Poglej Astronomija in Kmetijske in rokodelske novice
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Poglej Astronomija in Kozmični žarki
Kozmologija
Kozmologíja (starogrško: kosmología.
Poglej Astronomija in Kozmologija
Krajevna skupina
Članica Krajevne skupine, nepravilna galaksija Sekstant A je oddaljena 4,3 milijona svetlobnih let. Krajévna skupína (tudi Lokálna játa/~) je skupina galaksij, ki med drugim vključuje tudi Mlečno cesto.
Poglej Astronomija in Krajevna skupina
Kvantna fluktuacija
spontanega parametričnega sipanja (SPDC). Kvántna fluktuácija (fluktuácija vákuumskega stánja ali vákuumska fluktuácija) je v kvantni mehaniki trenutna sprememba količine energije v točki prostora, ki ga opisuje Heisenbergovo načelo nedoločenosti.
Poglej Astronomija in Kvantna fluktuacija
Kvazar
Umetnikova upodobitev rastočega kvazarja HST Kvázar (angleško quasar, kratica od QUASi-stellAR radio source, navidezno zvezdni radijski vir) je astronomsko telo, ki je izredno močno in oddaljeno aktivno galaktično jedro.
Poglej Astronomija in Kvazar
Lavo Čermelj
Lavo Čermelj, slovenski fizik in publicist, * 10. oktober 1889, Trst, † 26. januar 1980, Ljubljana.
Poglej Astronomija in Lavo Čermelj
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Astronomija in Leonhard Euler
LIGO
Nadzorna soba Naprednega LIGO v Livingstonu med prvim opazovalnim zagonom (O1) Observatorij gravitacijskega valovanja z laserskim interferometrom (izvirno, okrajšano LIGO) je fizikalni poskus in observatorij za zaznavanje gravitacijskega valovanja in razvoj opazovanja gravitacijskega valovanja kot astronomskega orodja.
Poglej Astronomija in LIGO
Litij
Lítij je kemični element, ki ima simbol Li in atomsko število 3.
Poglej Astronomija in Litij
Ljubljanske novice
Ljubljanske novice: slovenski elektronski časopis je slovenski spletni medij, ki je nastal leta 1995 na ljnovice.com.
Poglej Astronomija in Ljubljanske novice
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Astronomija in Luna
Lunin mrk
Lunin mrk 28. oktobra 2004 Popolni Lunin mrk 3. marca 2007. Lúnin mŕk nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v ravni navidezni premici in je Zemlja na sredini.
Poglej Astronomija in Lunin mrk
Maji
Maji so staro ljudstvo, živeče v južni Mehiki in severni Srednji Ameriki (Gvatemala, Belize, zahodni Honduras in Salvador).
Poglej Astronomija in Maji
Mandarin
Mandarin je bil naziv za uradnika na Kitajskem.
Poglej Astronomija in Mandarin
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Astronomija in Masa
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Astronomija in Matematika
Matija Vertovec
Matija Vertovec, tudi Vertovec, Vrtovicz, Vertovc, Vrtovec, Vertouz, slovenski duhovnik, zgodovinar, vinogradnik, astronom, strokovni pisec, * 28. januar 1784, Jakuline (Šmarje na Vipavskem), Slovenija, † 2. september 1851, Podnanos.
Poglej Astronomija in Matija Vertovec
Mehanizem z Antikitere
Glavni del mehanizma de Solla Pricea) Shematični prikaz mehanizma Antikiterski mehanizem (O mehanismós ton Antikithéros) je bil antični mehanični analogni računalnik (kot nasprotje sodobnemu digitalnemu računalniku).
Poglej Astronomija in Mehanizem z Antikitere
Meteorski roj
Meteorski roj (tudi meteorski dež) je nebesni pojav pri katerem se vidi večje število meteorjev, ki navidezno izvirajo iz ene točke.
Poglej Astronomija in Meteorski roj
Molekularni oblak
Molekulárni oblák je oblika medzvezdnih oblakov, katerih velikost in gostota dovoljujeta tvorbo molekul, najpogosteje vodikovih (H2).
Poglej Astronomija in Molekularni oblak
Mrk
Mŕk je pojav, pri katerem se eno astronomsko telo premakne v senco drugega.
Poglej Astronomija in Mrk
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej Astronomija in Naravni satelit
Narodna in univerzitetna knjižnica
Narodna in univerzitetna knjižnica (kratica NUK) je nacionalna knjižnica Republike Slovenije in največja knjižnica v državi.
Poglej Astronomija in Narodna in univerzitetna knjižnica
NASA
National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.
Poglej Astronomija in NASA
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Poglej Astronomija in Nebesna mehanika
Nebesno telo
Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.
Poglej Astronomija in Nebesno telo
Nevtronska zvezda
alt.
Poglej Astronomija in Nevtronska zvezda
Nezemeljsko življenje
Zemlji kopejk iz leta 1967, s satelitom izmišljene nezemeljske civilizacije Nezêmeljsko oziroma zúnajzêmeljsko življênje je življenje, ki morda obstaja in izvira zunaj planeta Zemlje.
Poglej Astronomija in Nezemeljsko življenje
Nicolas-Louis de Lacaille
Abbé Nicolas Louis de Lacaille, francoski astronom, * 15. marec 1713, Rumigny, Ardeni, Francija, † 21. marec 1762, Pariz, Francija.
Poglej Astronomija in Nicolas-Louis de Lacaille
Nicole Oresme
Nicole Oresme, tudi Nikolaj, francoski škof, matematik, astronom, filozof, ekonomist, fizik, psiholog, muzikolog in teolog, * 1323, Allemagne, škofija Bayeux, Normandija, Francija, † 11. julij 1382, Lisieux, Francija.
Poglej Astronomija in Nicole Oresme
Nikolaj Kopernik
Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).
Poglej Astronomija in Nikolaj Kopernik
Nukleosinteza
Nukleosinteza je proces, ki iz prejšnjih jeder in nukleonov (protonov in nevtronov) ustvari nova atomska jedra.
Poglej Astronomija in Nukleosinteza
Numerična matematika
Numerična matemátika ali numerična analiza je matematična disciplina, ki rešuje probleme s področja realnih (redko: kompleksnih) števil.
Poglej Astronomija in Numerična matematika
Observatorij
Observatorij v Litvi Edinburški observatorij Observatórij je opazovalnica teles in pojavov v Vesolju.
Poglej Astronomija in Observatorij
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Astronomija in Osončje
Ozvezdje
Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.
Poglej Astronomija in Ozvezdje
Park Tivoli, Ljubljana
Park Tivoli je največji park v Ljubljani.
Poglej Astronomija in Park Tivoli, Ljubljana
Pavel Kunaver
Pavel Kunaver * 19.
Poglej Astronomija in Pavel Kunaver
Philosophical Transactions of the Royal Society
Naslovnica prve številke za leti 1665 in 1666 Philosophical Transactions of the Royal Society (okrajšano Phil. Trans., Filozofska poročila Kraljeve družbe) je znanstvena revija s področja naravoslovja, ki jo izdaja Kraljeva družba iz Londona.
Poglej Astronomija in Philosophical Transactions of the Royal Society
Pierre-Simon Laplace
Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.
Poglej Astronomija in Pierre-Simon Laplace
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Astronomija in Planet
Podatek
Podátek je trditev sprejeta kot nominalna vrednost.
Poglej Astronomija in Podatek
Pojav
Pojáv je strokovni izraz za opazovani dogodek.
Poglej Astronomija in Pojav
Prapok
galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.
Poglej Astronomija in Prapok
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K.
Poglej Astronomija in Prasevanje
Precesija
Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.
Poglej Astronomija in Precesija
Problem vožnje po Vesolju - Raketni motor
Prva izdaja knjige Problem vožnje po Vesolju - Raketni motor (izvirno v nemščini Das Problem der Befahrung des Weltraums - der Raketen-Motor) je knjiga, ki jo je napisal slovenski znanstvenik Herman Potočnik Noordung.
Poglej Astronomija in Problem vožnje po Vesolju - Raketni motor
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Astronomija in Ptolemaj
Pulzar
Jadru Rakovica kaže sinhrotronsko sevanje v okoliškem pulzarskem vetru, ki ga poganjajo magnetna polja in delci iz središčnega pulzarja. Shematski prikaz pulzarja: kroglica v sredini predstavlja nevtronsko zvezdo, krožne črte silnice magnetnega polja, modra pasova pa oddana žarka Púlzar je zelo namagnetena, vrteča se nevtronska zvezda, ki oddaja žarke elektromagnetnega valovanja.
Poglej Astronomija in Pulzar
Računalniška simulacija
Pri računalniški simulaciji z računalniškim programom predstavimo situacijo iz resničnega sveta.
Poglej Astronomija in Računalniška simulacija
Raziskovanje
Raziskovanje je sistematično ustvarjalno delo oz.
Poglej Astronomija in Raziskovanje
Razmerje
Razmérje v matematiki pomeni zapis, ki podaja odnos med različnimi količinami.
Poglej Astronomija in Razmerje
Refraktor
palcev), 1921 Refráktor je lečni daljnogled za astronomska opazovanja.
Poglej Astronomija in Refraktor
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Astronomija in Renesansa
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Poglej Astronomija in Rimska cesta (galaksija)
Rjava pritlikavka
Rjava pritlikavka je telo, ki zapolnjuje vrzel med orjaškimi plinastimi superorjaki in najmanj masivnimi zvezdami, kamor spadajo rdeče pritlikavke.
Poglej Astronomija in Rjava pritlikavka
Saroški cikel
Saroški cikel ali sarosov cikel, oziroma perioda sarosa, saros (starogrško: sáros) ali drakonska perioda, je cikel mrkov s periodo približno 18 let 11 dni 8 ur (približno 6585 1/3 dni), s katerim se lahko napovedo mrki Sonca in Lune.
Poglej Astronomija in Saroški cikel
Seznam astronomov
Seznam najbolj znanih svetovnih astronomov in astronomk.
Poglej Astronomija in Seznam astronomov
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Astronomija in Seznam astronomskih vsebin
Seznam slovenskih astronomov
Seznam slovenskih astronomov, astrofizikov in seizmologov.
Poglej Astronomija in Seznam slovenskih astronomov
Silvo Breskvar
Silvo Breskvar, slovenski matematik in fizik, * 31. december 1902, Ljubljana, † 3. januar 1969, Ljubljana.
Poglej Astronomija in Silvo Breskvar
Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, krajše SSKJ, je slovar, ki je nastal na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Poglej Astronomija in Slovar slovenskega knjižnega jezika
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Astronomija in Snov
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Astronomija in Sonce
Spektroskopija
prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.
Poglej Astronomija in Spektroskopija
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Poglej Astronomija in Splošna teorija relativnosti
Splošni gravitacijski zakon
Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.
Poglej Astronomija in Splošni gravitacijski zakon
Starost vesolja
Staróst vesólja je v fizikalni kozmologiji čas, ki je pretekel od prapoka.
Poglej Astronomija in Starost vesolja
Tabit ibn Kora
Strani iz Tabitovega prevoda Apolonijevega dela ''O stožnicah'' Tabit ibn Kora abu' l'Hasan ibn Marvan al-Sabi al'Harani, arabski astronom in matematik, * 826, Haran (antično Carrhae), Mezopotamija (sedaj Turčija), † 18. februar 901, Bagdad, (sedaj Irak).
Poglej Astronomija in Tabit ibn Kora
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Astronomija in Težnost
Temna energija
language.
Poglej Astronomija in Temna energija
Temna snov
263x263px Tèmna snóv je domnevna vrsta snovi, ki je ni moč zaznati po njenem oddanem sevanju.
Poglej Astronomija in Temna snov
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Astronomija in Temperatura
Teorija
Teoríja (starogrško: theorein - gledati, opazovati) je zamisel ali spoznanje o nekem pojavu, ki največkrat temelji na opazovanju.
Poglej Astronomija in Teorija
Timbuktu
Timbuktu (berbersko ⵜⵉⵏⴱⵓⴽⵜⵓ) je zgodovinsko mesto na severu Malija v Zahodni Afriki, ki stoji ob robu Sahare približno 20 km severno od srednjega toka reke Niger.
Poglej Astronomija in Timbuktu
Tradicionalizem
Tradicionalizem imenujemo filozofsko smer, ki so jo začeli intelektualci v 20.
Poglej Astronomija in Tradicionalizem
Univerza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.
Poglej Astronomija in Univerza v Ljubljani
Univerza v St Andrewsu
Univerza v St Andrewsu (okrajšano kot St And, iz latinskega Sancti Andreae, v postnominalskih črkah) je javna raziskovalna univerza v St Andrewsu, Fife, Škotska.
Poglej Astronomija in Univerza v St Andrewsu
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Astronomija in Uran (planet)
Usoda
Usoda je ime za razumevanje dogodkov, ki naj bi jih vnaprej in brez človeškega vpliva določale božje sile ali naključja, ne pa človekova svobodna volja.
Poglej Astronomija in Usoda
Valentin Vodnik
Valentin Vodnik, slovenski duhovnik, frančiškan, pesnik, prevajalec, razsvetljenec, jezikoslovec, učitelj, novinar in urednik, * 3. februar 1758, »pri Žibertu«,Trata/Dravlje ali Zgornja Šiška pri Ljubljani, † 8. januar 1819, Ljubljana.
Poglej Astronomija in Valentin Vodnik
Veda
Véda je skupek znanj, postopkov in metod, ki preučujejo in razvijajo znanje o določeni temi, stvari.
Poglej Astronomija in Veda
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Astronomija in Vesolje
Vesoljski observatorij
Zemlje. elektromagnetnega valovanja. Vesoljski observatorij (tudi vesoljski daljnogled) je naprava (umetni satelit), ki se nahaja v vesoljskem prostoru in se uporablja za opazovanje planetov, galaksij in drugih nebesnih teles.
Poglej Astronomija in Vesoljski observatorij
Vesoljski teleskop Hubble
Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.
Poglej Astronomija in Vesoljski teleskop Hubble
Viljem Ogrinc
Viljem Ogrinc, slovenski pravnik in pisec člankov o astronomiji, * 27. april 1845, Trebnje, † 22. maj 1883, Ljubljana.
Poglej Astronomija in Viljem Ogrinc
Vztrajnost
Vztrájnost je v fiziki značilnost teles, da vztrajajo v enakomernem gibanju in se upirajo spremembi velikosti ali smeri hitrosti.
Poglej Astronomija in Vztrajnost
William Herschel
Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.
Poglej Astronomija in William Herschel
Zakon
Zákon je splošni pravni akt z drugo najvišjo veljavo, kar pomeni, da morajo biti vsi ostali pravni akti v skladu z zakonom (vsaj v našem pravnem redu mu je po hierarhiji splošnih pravnih aktov nadrejena ustava, kot najvišji splošni pravni akt).
Poglej Astronomija in Zakon
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Astronomija in Zemlja
Zemljepisna dolžina
Zemlje z navpičnimi črtami zemljepisne dolžine Zemljepísna dolžína (tudi geográfska dolžína in redko (geografska) longituda), z oznako λ, opisuje lego kraja na Zemlji zahodno ali vzhodno od izhodiščnega greenwiški (glavnega) ali ničelnega poldnevnika (tudi meridian).
Poglej Astronomija in Zemljepisna dolžina
Zgodovinski viri
Bele IV. primer pisnega vira Zgodovinski viri so sledovi človeškega življenja in delovanja v preteklosti, ki jih glede na njihove značilnosti razdelimo na.
Poglej Astronomija in Zgodovinski viri
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Astronomija in Znanost
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Astronomija in Zvezda
Glej tudi
Osončje
Prav tako znan kot Astronomija in astrofizika, Zvezdoslovje.