Astronomija in Libracija

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Astronomija in Libracija

Astronomija vs. Libracija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View. gibanja Librácija (iz latinske besede librare – izenačevati, zibati, gugati, nihati) je še posebej v astronomiji vrsta gibanja pri katerem ima telo sicer stalno usmerjenost, vendar se rahlo nihajoče vrti naprej in nazaj.

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Astronomija in Fizika · Fizika in Libracija · Poglej več »

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Astronomija in Kemija · Kemija in Libracija · Poglej več »

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Astronomija in Luna · Libracija in Luna · Poglej več »

Naravni satelit

Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.

Astronomija in Naravni satelit · Libracija in Naravni satelit · Poglej več »

Nebesno telo

Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.

Astronomija in Nebesno telo · Libracija in Nebesno telo · Poglej več »

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Astronomija in Sonce · Libracija in Sonce · Poglej več »

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Astronomija in Zemlja · Libracija in Zemlja · Poglej več »

Zemljepisna dolžina

Zemlje z navpičnimi črtami zemljepisne dolžine Zemljepísna dolžína (tudi geográfska dolžína in redko (geografska) longituda), z oznako λ, opisuje lego kraja na Zemlji zahodno ali vzhodno od izhodiščnega greenwiški (glavnega) ali ničelnega poldnevnika (tudi meridian).

Astronomija in Zemljepisna dolžina · Libracija in Zemljepisna dolžina · Poglej več »