Astrolab in Dedžima

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Astrolab in Dedžima

Astrolab vs. Dedžima

alidado kapetinški učenjaki razpravljajo o astrolabu, okoli leta 1200 Perzijsko-iranski astrolab iz leta 1208 Arseniusov astrolab iz leta 1569, Musée des Arts et Métiers, Pariz Perzijski astrolab iz 18. stoletja, Whippleov Muzej zgodovine znanosti, Cambridge ZDA. Na tej lepi pripravi sta vidna reta in alidada Toledu. Hrani ga Španski narodni arheološki muzej v Madridu Astroláb (tudi astrolábij;: astrolábion, astrolabē – jemanje zvezde > astér – zvezda + lambánein – zgrabiti, prijeti) je zgodovinska astronomska merilna priprava, ki so jo uporabljali klasični astronomi, navigatorji in astrologi. Dedžima (japonsko: 出島, »izhodni otok«), v 17. stoletju imenovan tudi Cukišima (築島, »zgrajeni otok«), je bil umetni otok ob Nagasakiju na Japonskem, ki je služil kot trgovska postaja za Portugalce (1570 –1639) in nato Nizozemce (1641–1854). 220 let je bila osrednji kanal za zunanjo trgovino in kulturno izmenjavo z Japonsko v izolacionističnem obdobju Edo (1600–1869) in edino japonsko ozemlje, odprto za Zahodnjake. Dedžima, ki je obsegala 120 m × 75 m ali 9000 m², je nastala leta 1636 tako, da so izkopali kanal skozi majhen polotok in ga povezali s celino z majhnim mostom. Otok je zgradil Šogunat Tokugava, katerega izolacionistična politika je skušala ohraniti obstoječi družbenopolitični red tako, da je tujcem prepovedala vstop na Japonsko, medtem ko je večini Japoncev prepovedala odhod. Dedžima je nastanila portugalske trgovce in jih ločila od japonske družbe, medtem ko bi še vedno omogočala donosno trgovino z Zahodom. Po uporu večinoma katoliških spreobrnjencev so bili leta 1639 vsi Portugalci izgnani, Nizozemci pa so bili leta 1641 preseljeni v Dedžimo, čeprav pod strožjim nadzorom: javno izražanje krščanstva je bilo prepovedano, stiki med nizozemskimi in japonskimi trgovci pa strogo regulirani. Do sredine 19. stoletja so bili Nizozemci edini zahodnjaki z ekskluzivnim dostopom do japonskega blaga ter v manjši meri do družbe in kulture. Dedžima je posledično igrala ključno vlogo v japonskem gibanju rangaku (蘭學, »nizozemsko učenje«), organiziranem znanstvenem prizadevanju za učenje nizozemskega jezika, da bi razumeli zahodno znanost, medicino in tehnologijo. Po Kanagavski pogodbi leta 1854, ki je Japonsko v celoti odprla za zunanjo trgovino in diplomatske odnose, je bila Dedžima ukinjena in pozneje združena v mesto Nagasaki z melioracijo zemlje. Leta 1922 je bila »Nizozemska trgovska postaja Dedžima« označena za japonsko nacionalno zgodovinsko mesto in v 21. stoletju potekajo nenehna prizadevanja za obnovitev Dedžime kot otoka.