Aryabhata I. in Johann Heinrich Lambert

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Aryabhata I. in Johann Heinrich Lambert

Aryabhata I. vs. Johann Heinrich Lambert

Āryabhata I. Starejši (tudi Āriabhata; devanāgarī आर्यभट), indijski matematik in astronom, * 476, Ašmaka, Indija, † 550. Lambertov verižni ulomek iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768) Johann Heinrich Lambert, francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26. avgust 1728, Mülhausen (sedaj Mulhouse, Alzacija, Francija), † 25. september 1777, Berlin, Prusija (sedaj Nemčija).

Algebra

Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.

Algebra in Aryabhata I. · Algebra in Johann Heinrich Lambert · Poglej več »

Astronom

Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.

Aryabhata I. in Astronom · Astronom in Johann Heinrich Lambert · Poglej več »

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Aryabhata I. in Astronomija · Astronomija in Johann Heinrich Lambert · Poglej več »

Iracionalno število

Iracionálno števílo je v matematiki po definiciji vsako realno število, ki ga ni moč zapisati v obliki ulomka a/b, kjer bi bila a in b celi števili in b različno od 0.

Aryabhata I. in Iracionalno število · Iracionalno število in Johann Heinrich Lambert · Poglej več »

Krogla

Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.

Aryabhata I. in Krogla · Johann Heinrich Lambert in Krogla · Poglej več »

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Aryabhata I. in Latinščina · Johann Heinrich Lambert in Latinščina · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Aryabhata I. in Matematika · Johann Heinrich Lambert in Matematika · Poglej več »

Pi

Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.

Aryabhata I. in Pi · Johann Heinrich Lambert in Pi · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Aryabhata I. in Planet · Johann Heinrich Lambert in Planet · Poglej več »

Sferna trigonometrija

Sferni trikotnik Sfêrna trigonometríja je veja matematike, ki se ukvarja z mnogokotniki na krogli sferi.

Aryabhata I. in Sferna trigonometrija · Johann Heinrich Lambert in Sferna trigonometrija · Poglej več »

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Aryabhata I. in Sonce · Johann Heinrich Lambert in Sonce · Poglej več »

Svetloba

valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Aryabhata I. in Svetloba · Johann Heinrich Lambert in Svetloba · Poglej več »

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Aryabhata I. in Tir · Johann Heinrich Lambert in Tir · Poglej več »

Trigonometrična funkcija

Trigonométrične (trigonometríjske) ali kótne fúnkcije so pomembne matematične funkcije.

Aryabhata I. in Trigonometrična funkcija · Johann Heinrich Lambert in Trigonometrična funkcija · Poglej več »

Trigonometrija

Beseda trigonometríja izhaja iz grških besed trigonon - trikotnik + metria - merjenje.

Aryabhata I. in Trigonometrija · Johann Heinrich Lambert in Trigonometrija · Poglej več »

Verižni ulomek

Verížni ulómek je v matematiki izraz oblike: kjer je a0 neko celo število, vsa druga števila an pa so naravna števila (oziroma pozitivna cela števila) in se imenujejo delni količniki.

Aryabhata I. in Verižni ulomek · Johann Heinrich Lambert in Verižni ulomek · Poglej več »