Podobnosti med Art nouveau in Zgodovina umetnosti
Art nouveau in Zgodovina umetnosti še 23 stvari v skupni (v Unijapedija): Arhitektura, Španija, Barok, Evropa, Fotografija, Ivan Vurnik, Jože Plečnik, Kiparstvo, Krog, Kubizem, Kupola, Ljubljana, Maks Fabiani, Moda, Nebotičnik, Obrt, Pariz, Portret, Prva svetovna vojna, Simbol, Slikarstvo, Umetnostna zgodovina, Vitraj.
Arhitektura
Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.
Arhitektura in Art nouveau · Arhitektura in Zgodovina umetnosti ·
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Španija in Art nouveau · Španija in Zgodovina umetnosti ·
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Art nouveau in Barok · Barok in Zgodovina umetnosti ·
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Art nouveau in Evropa · Evropa in Zgodovina umetnosti ·
Fotografija
Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanja slike na različne načine: kemično, mehansko ali digitalno.
Art nouveau in Fotografija · Fotografija in Zgodovina umetnosti ·
Ivan Vurnik
Ivan Vurnik, slovenski arhitekt, * 1. junij 1884, Radovljica, Avstro-Ogrska, † 8. april 1971, Radovljica, Jugoslavija, geslo v Slovenski biografiji, pridobljeno 24.
Art nouveau in Ivan Vurnik · Ivan Vurnik in Zgodovina umetnosti ·
Jože Plečnik
Jože Plečnik, slovenski arhitekt, * 23. januar 1872, Ljubljana, † 7. januar 1957, Ljubljana.
Art nouveau in Jože Plečnik · Jože Plečnik in Zgodovina umetnosti ·
Kiparstvo
Peščeni grad Kipárstvo je veja upodabljajočih umetnosti, ki deluje v treh dimenzijah oziroma oblikuje volumen.
Art nouveau in Kiparstvo · Kiparstvo in Zgodovina umetnosti ·
Krog
Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r. Obseg kroga meri o.
Art nouveau in Krog · Krog in Zgodovina umetnosti ·
Kubizem
Juan Gris: ''Moški v kavarni'' iz leta 1914 Kubizem je umetniška smer v sodobnem slikarstvu, za katero je značilnost predstavljanje predmeta iz različnih zornih kotov hkrati.
Art nouveau in Kubizem · Kubizem in Zgodovina umetnosti ·
Kupola
Centralna kupola stolnice v Helsinkih Sv. Nikolaj na Alten Markt v Potsdamu Kupola (iz latinščine cupula) je sferična oblika svoda nad zgradbo, ki ima tloris kroga, kvadrata ali mnogokotnika.
Art nouveau in Kupola · Kupola in Zgodovina umetnosti ·
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Art nouveau in Ljubljana · Ljubljana in Zgodovina umetnosti ·
Maks Fabiani
Maximilian/Massimo (Maks/Max) Fabiani, arhitekt in urbanist, * 29. april 1865, Kobdilj, Avstro-Ogrska (danes Republika Slovenija), † 12. avgust 1962, Gorica, Italijanska republika.
Art nouveau in Maks Fabiani · Maks Fabiani in Zgodovina umetnosti ·
Moda
Móda (latinsko modus – način, pravilo, mera, meja) pomeni način življenja v določenem času in prostoru.
Art nouveau in Moda · Moda in Zgodovina umetnosti ·
Nebotičnik
Taipei 101, tretja najvišja stavba na svetu Nebotičnik je stavba, visoka vsaj 150 metrov, z nepretrganimi naseljivimi nadstropji.
Art nouveau in Nebotičnik · Nebotičnik in Zgodovina umetnosti ·
Obrt
Obrt Obrt je gospodarska dejavnost, ki je manjša kot industrija, izvajajo jo obrtniki.
Art nouveau in Obrt · Obrt in Zgodovina umetnosti ·
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Art nouveau in Pariz · Pariz in Zgodovina umetnosti ·
Portret
Portret Thomasa Jeffersona, Rembrandt Peale, 1805, New-York Historical Society Rimsko-egipčanska posmrtna maska mladega fanta Moche keramični portret, Larco Museum Collection, Lima-Peru Portret je slika, fotografija, kip ali druga umetniška upodobitev osebe, pri katerih je obraz in njegov izraz prevladujoč.
Art nouveau in Portret · Portret in Zgodovina umetnosti ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Art nouveau in Prva svetovna vojna · Prva svetovna vojna in Zgodovina umetnosti ·
Simbol
Verski simboli Simból (sýmbolon - znamenje) je predmet (oseba, žival, rastlina...), ki se v danem kontekstu razkriva kot nosilec globlje vsebine ali pa znak za mnoge matematične pojme, kemijske elemente, in tudi znamenje za druge abstraktne pojme.
Art nouveau in Simbol · Simbol in Zgodovina umetnosti ·
Slikarstvo
Slikárstvo je umetniška dejavnost, pri kateri na neko podlago (platno, papir, omet) nanašamo barve.
Art nouveau in Slikarstvo · Slikarstvo in Zgodovina umetnosti ·
Umetnostna zgodovina
Leda in labod, Cesare da Sesto (1477–1523), olje na les, višina: 69,5 cm, širina: 73,7 cm, med letoma 1505 in 1510 Umétnostna zgodovína je humanistična veda, ki se ukvarja z razvojem likovne umetnosti.
Art nouveau in Umetnostna zgodovina · Umetnostna zgodovina in Zgodovina umetnosti ·
Vitraj
Vitraj, tudi vitraž, je stekleno, večinoma iz več barvnih elementov sestavljeno okno.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Art nouveau in Zgodovina umetnosti imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Art nouveau in Zgodovina umetnosti
Primerjava med Art nouveau in Zgodovina umetnosti
Art nouveau 131 odnose, medtem ko je Zgodovina umetnosti 338. Saj imajo skupno 23, indeks Jaccard je 4.90% = 23 / (131 + 338).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Art nouveau in Zgodovina umetnosti. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: