Arsam in Histasp

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Arsam in Histasp

Arsam vs. Histasp

Arsam (staroperzijsko 𐎠𐎼𐏁𐎠𐎶 Aršāma, perzijsko آرش,م, Arshām, grško Ἀρσάμης, Arsámes) je bil sin Ariamna in v ahemenidskem obdobju morda nekaj časa kralj Perzije, * ni znano, † okoli 520 pr. n. št. Ime Arsam pomeni »(tisti, ki) ima junaško moč«. Histasp (iz grškega, Histaspes, perzijsko گشتاسب, Goštasb, staroperzijsko Wištāspa, babilonsko Uštaspi, elamsko Mišdašba, kar pomeni divjak) je bil satrap Baktrije in morda Perzisa, * okoli 570 pr. n. št., † 495 pr. n. št. Histasp je bil oče ahemenidskega kralja Dareja I. in Artabana, ki je bil zaupni svetovalec svojega brata Dareja in njegovega sina in naslednika Kserksa I. Kot Arsamov sin je bil član perzijske ahemenidske vladarske družine.

Ahemenidi

Rodbina Ahemenidov (staroperzijsko: 𐏃𐎧𐎠𐎶𐎴𐎡𐏁𐎡𐎹 |Haxāmanišyaʰ; perzijsko هخامنشی Haxâmaneši; starogrško Ἀχαιμενίδης - Akhaimenídēs; latinsko Achaemenides) je bila rodbina starega perzijskega cesarstva oziroma Ahemenidskega cesarstva, imenovana po svojem ustanovitelju Ahemenu. Zemljevid Kraljevske ceste v času Ahemenidskega cesarstva Ahemenidi so vladali približno od leta 700 pr. n. št.. Sredi 6. stoletja pr. n. št. so zrušili oblast Medijcev in ustanovili močno državo Perzijo. Perzijo je leta 331 pr. n. št. osvojil Aleksander Veliki in rodbina Ahemenidov je leta 330 pr. n. št. s smrtjo Dareja III. propadla. Perzija je med vladanjem Ahemenidov dosegla visoke kulturne in ekonomske uspehe. Na vrhuncu svojih moči, okrog leta 500 pr. n. š. so ahemenidski vladarji upravljali z ozemlji današnjega Irana, Iraka, Armenije, Afganistana, Turčije, Bolgarije, manjši del Grčije, Egipt, Sirijo, velik del današnjega Pakistana, del Indije, Jordanijo, Izrael/Palestino, Libanon, Kavkaz, Srednjo Azijo, Arabski polotok in Libijo. To perzijsko cesarstvo je bilo do današnjega dne največje svetovno cesarstvo.

Ahemenidi in Arsam · Ahemenidi in Histasp · Poglej več »

Darej I.

Kip Dareja I. Velikega, najden leta 1972 Ahuramazdin znak (Britanski muzej, London). Darej I. Veliki (tudi Darij) (perzijsko داریوش Dâriûš, staroperzijsko Darajavauš, kar pomeni preprečevalec), perzijski kralj (šahinšah), * 549 pr. n. št., † november 486 pr. n. št., Susa.

Arsam in Darej I. · Darej I. in Histasp · Poglej več »

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Arsam in Grščina · Grščina in Histasp · Poglej več »

Kir II.

''»Jaz sem kralj Kir, Ahemenid«'', napis v staroperzijskem, elamskem in akadskem jeziku na stebru v Pasargadu Kirov relief v Pasargadu, Iran Prapor Kira Velikega Kir II.

Arsam in Kir II. · Histasp in Kir II. · Poglej več »

Perzepolis

Perzepolis (staroperz. Pārsa, perz. تخت جمشید/پارسه; Taht-e Jamshid ali Tahsti Jamshid; tudi Chehel minar), je bilo ceremonialno glavno mesto Perzijskega cesarstva v času iranske dinastije Ahemenidov.

Arsam in Perzepolis · Histasp in Perzepolis · Poglej več »

Perzijščina

Perzijščina (latinizirano Fārsi) je iranski jezik iz indoiranske skupine iz družine indoevropskih jezikov.

Arsam in Perzijščina · Histasp in Perzijščina · Poglej več »

Satrap

Satrap (staroperzijsko: ساتراپ, grško: σατράπης, satrápēs iz staroperzijskega (medijskega) khšatrapāvā – »varuh kraljestva« ali »varuh province«) je bil naziv guvernerja satrapije (province) v Medijskem in Perzijskem cesarstvu, vključno z Ahemenidskim cesarstvom in v cesarstvih Sasanidov in Helenov, ki so nastala kasneje.

Arsam in Satrap · Histasp in Satrap · Poglej več »