Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Arleško kraljestvo in Henrik II. Sveti

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Arleško kraljestvo in Henrik II. Sveti

Arleško kraljestvo vs. Henrik II. Sveti

Arleško kraljestvo, Kraljevina Arelat, Kraljevina Burgundija (druga) so nazivi za zgodovinsko državo, ki se je od konca 9. Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.

Podobnosti med Arleško kraljestvo in Henrik II. Sveti

Arleško kraljestvo in Henrik II. Sveti še 18 stvari v skupni (v Unijapedija): Švabska, Basel, Fevd, Frankovsko cesarstvo, Henrik I. Nemški, Henrik II. Bavarski, Konrad II. Nemški, Lotaringija, Mainz, Oton I. Veliki, Oton III., Otoni, Pavia, Piacenza (pokrajina), Regensburg, Rim, Sveto rimsko cesarstvo, Vzhodnofrankovska država.

Švabska

Lega Švabske v Nemčiji (rožnato obarvana) Švabska (nemško Schwaben ali Schwabenland) je zgodovinska in jezikovna pokrajina v Nemčiji, poimenovana po ljudstvu Švabov in ki obsega velik del današnje zvezne dežele Baden-Württemberg.

Švabska in Arleško kraljestvo · Švabska in Henrik II. Sveti · Poglej več »

Basel

Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela. Basel je tretje največje mesto v Švici (za Zürichom in Ženevo) s približno 180.000 prebivalci oziroma drugo v nemškojezičnem delu države. Mestna aglomeracija šteje več kot pol milijona ljudi, metropolitansko območje mesta pa preko 800.000 Uradni jezik Basla je švicarska različica standardne nemščine, glavni govorni jezik pa je lokalno baselsko narečje le-te. Basel običajno velja za kulturno prestolnico Švice. Znan je po številnih muzejih, od Kunstmuseuma, prve umetniške zbirke (1661) in največjega umetniškega muzeja v Švici do Fondation Beyeler (s sedežem v Riehenu) in muzeja Sodobne umetnosti, prvi javni muzej sodobne umetnosti v Evropi. Štirideset muzejev je razporejenih po celotnem kantonu, zaradi česar je Basel eno največjih kulturnih središč glede na svojo velikost in število prebivalcev v Evropi. Univerza v Baslu, najstarejša švicarska univerza (ustanovljena leta 1460), in večstoletna zavzetost mesta za humanizem sta iz Basla naredili varno zavetje v času političnih nemirov v drugih delih Evrope za tako ugledne ljudi, kot je bil Erazem Rotterdamski, družina Holbein, Friedrich Nietzsche, v 20. stoletju pa tudi Hermann Hesse in Karl Jaspers. Basel je bil sedež knezoškofije od 11. stoletja, Švicarski konfederaciji pa se je pridružil leta 1501. Mesto je bilo od renesanse trgovsko središče in pomembno kulturno središče ter postalo središče kemijske in farmacevtske industrije industrije v 20. stoletju. Leta 1897 je Theodor Herzl Basel izbral za kraj prvega svetovnega sionističnega kongresa, skupaj je bil kongres tam desetkrat v obdobju 50 let, več kot kjer koli drugje. V mestu je tudi svetovni sedež Banke za mednarodne poravnave. Ime mesta je mednarodno znano po institucijah, kot so Basel Accords, Art Basel in FC Basel. Leta 2019 je podjetje Mercer skupaj z Zürichom in Ženevo, Basel uvrstil med deset najbolj živahnih mest na svetu.

Arleško kraljestvo in Basel · Basel in Henrik II. Sveti · Poglej več »

Fevd

Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.

Arleško kraljestvo in Fevd · Fevd in Henrik II. Sveti · Poglej več »

Frankovsko cesarstvo

Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.

Arleško kraljestvo in Frankovsko cesarstvo · Frankovsko cesarstvo in Henrik II. Sveti · Poglej več »

Henrik I. Nemški

Henrik I., imenovan Ptičar, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, * 876, Memleben, † 2. julij 936, Memleben.

Arleško kraljestvo in Henrik I. Nemški · Henrik I. Nemški in Henrik II. Sveti · Poglej več »

Henrik II. Bavarski

Henrik II.

Arleško kraljestvo in Henrik II. Bavarski · Henrik II. Bavarski in Henrik II. Sveti · Poglej več »

Konrad II. Nemški

Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.

Arleško kraljestvo in Konrad II. Nemški · Henrik II. Sveti in Konrad II. Nemški · Poglej več »

Lotaringija

Lotaringija po Verdunskem sporazumu leta 843 in sporazumu iz Marsena 870, ko je bila razdeljena na francoski in nemški del Lotaringija je bila frankovsko kraljestvo v zahodni Evropi, ki je obstajalo v devetem stoletju.

Arleško kraljestvo in Lotaringija · Henrik II. Sveti in Lotaringija · Poglej več »

Mainz

Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.

Arleško kraljestvo in Mainz · Henrik II. Sveti in Mainz · Poglej več »

Oton I. Veliki

Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.

Arleško kraljestvo in Oton I. Veliki · Henrik II. Sveti in Oton I. Veliki · Poglej več »

Oton III.

Oton III., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * junij/julij 980, † 23. januar 1002, Civita Castellana.

Arleško kraljestvo in Oton III. · Henrik II. Sveti in Oton III. · Poglej več »

Otoni

Otoni ali Otonska rodbina (nemško Ottonen) je bila Saška rodbina nemških kraljev (919-1024), poimenovana po treh njenih kraljih in svetih rimskih cesarjih po imenu Oton, zlasti njegovem prvem cesarju Otonu I..

Arleško kraljestvo in Otoni · Henrik II. Sveti in Otoni · Poglej več »

Pavia

Pavia (italijansko: Pavia; lombardsko Pavia, latinsko: Ticinum; srednjeveška latinščina Papia) je mesto in občina v jugozahodni Lombardiji, v severni Italiji, leži 35 kilometrov južno od Milana, ob spodnjem toku reke Ticino, blizu sotočja s Padom.

Arleško kraljestvo in Pavia · Henrik II. Sveti in Pavia · Poglej več »

Piacenza (pokrajina)

Pokrajina Piacenza (v italijanskem izvirniku Provincia di Piacenza) je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Emilija - Romanja.

Arleško kraljestvo in Piacenza (pokrajina) · Henrik II. Sveti in Piacenza (pokrajina) · Poglej več »

Regensburg

Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.

Arleško kraljestvo in Regensburg · Henrik II. Sveti in Regensburg · Poglej več »

Rim

Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.

Arleško kraljestvo in Rim · Henrik II. Sveti in Rim · Poglej več »

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Arleško kraljestvo in Sveto rimsko cesarstvo · Henrik II. Sveti in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Vzhodnofrankovska država

Razdelitev frankovskega cesarstva leta 843 Vzhodnofrankovska država ali Vzhodnofrankovsko kraljestvo (latinsko regnum francorum orientalium) je bila država, ki je nastala z delitvijo Frankovskega cesarstva leta 843 in je bila zgodnjesrednjeveška predhodnica Svetega rimskega cesarstva.

Arleško kraljestvo in Vzhodnofrankovska država · Henrik II. Sveti in Vzhodnofrankovska država · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Arleško kraljestvo in Henrik II. Sveti

Arleško kraljestvo 85 odnose, medtem ko je Henrik II. Sveti 101. Saj imajo skupno 18, indeks Jaccard je 9.68% = 18 / (85 + 101).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Arleško kraljestvo in Henrik II. Sveti. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: