Apolonija (Ilirija) in Byllis

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Apolonija (Ilirija) in Byllis

Apolonija (Ilirija) vs. Byllis

Ruševine templja v Apoloniji Apolonija (grško: Ἀπολλωνία κατ' Ἐπίδαμνον ali Ἀπολλωνία πρὸς), antično grško mesto v Iliriji. Byllis (grško Βύλλις; albansko Bylis; latinsko Byllis) ali Bullis ali Boullis (Βουλλίς) je bilo starodavno mesto in glavno naselje ilirskega plemena Biljoncev, ki je bilo v čezmejnem območju med južno Ilirijo in Epirom.

Albanija

Republika Albanija ali Albanija (albansko: Shqipëria 'ozemlje orlov') je država v jugovzhodni Evropi.

Albanija in Apolonija (Ilirija) · Albanija in Byllis · Poglej več »

Drač

Drač (albansko Durrës) je pristaniško mesto, sedež okrožja Drač in občine Drač v Albaniji.

Apolonija (Ilirija) in Drač · Byllis in Drač · Poglej več »

Gaj Julij Cezar

Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij). Odigral je pomembno vlogo pri preureditvi oslabljene Rimske republike v Rimsko cesarstvo.

Apolonija (Ilirija) in Gaj Julij Cezar · Byllis in Gaj Julij Cezar · Poglej več »

Gencij

Gencij (grško: Γένθιος, zadnji kralj ilirskega Ardiejskega kraljestva, ki je vladal od leta 181-168 pr. n. št., * ni znano, † okoli 168 pr. n. št., Italija. Njegovo ime je nastalo verjetno iz praindoevropskega korena *g'en- - zaploditi, sorodnega z latinskim gens, gentis – rod, pleme ali rasa. Bil je sin kralja Plevrata III., ki je vzdrževal tesne stike z Rimsko republiko. Poročen je bil s hčerko dardanskega kralja Monunija. Vladal je iz ardijejske prestolnice Škodre. Na začetku njegovega vladanja so mu Dalmati in Daorsi leta 180 pr. n. št. odrekli pokorščino in razglasili svojo neodvisnost in mesto Rizon je še pred njegovim porazom v tretji ilirski vojni dobilo neodvisnost in zaščito Rimske republike.Berranger, Cabanes & Berranger-Auserve 2007, str. 137. Leta 171 pr. n. št. je sklenil zavezništvo z Rimljani proti Makedoncem. Leta 169 pr. n. št. je zamenjal stran in se povezal z makedonskim kraljem Perzejem Makedonskim. V mirovni pogodbi, sklenjeni po prvi ilirski vojni leta 218 pr. n. št., je bilo določeno, da je najjužnejše mesto Ilirskega kraljestva mesto Lisos. Južno od Lisosa je bila plovba ilirskih vojnih ladij prepovedana Leta 168 pr. n. št. je Gencij aretiral rimska odposlanca in ju obtožil, da ne prihajata z miroljubnimi nameni, ampak kot vohuna, potem pa prekršil mirovno pogodbo in opustošil mesti Apolonija in Drač, ki sta bili rimska zaveznika. Rimska vojska pod poveljstvom Lucija Ancinija Gala ga je zato napadla in po samo dvajsetih ali tridesetih dneh vojne pri Škodri porazila.Berranger, Cabanes & Berranger-Auserve 2007, str. 136. Naslednje leto so ga odpeljali v Rim in ga razkazovali na Galovem zmagoslavnem sprevodu, potem pa so ga internirali v Iguvij. Natančen datum njegove smrti ni znan. Po Gentijevem porazu v tretji ilirski vojni so Rimljani regijo razdelili na tri upravne enote, imenovane meris. Obseg prve meris ni znan. V drugi so bili Labeati, v tretji pa Acruvium, Rizon in Olcinium in njihova okolica.

Apolonija (Ilirija) in Gencij · Byllis in Gencij · Poglej več »

Iliri

Iliri (antično grško: Ἰλλυριοί, latinsko: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr.

Apolonija (Ilirija) in Iliri · Byllis in Iliri · Poglej več »

Kalcedonski koncil

Kalcedonski koncil je potekal od 8. oktobra do 1. november leta 451 v Kalcedonu, mestu v Bitiniji v Mali Aziji. Na koncilu so zavrnili monofizitizem (nauk, da ima Kristus samo eno naravo) in podrobneje razdelali nauk o dveh naravah Jezusa Kristusa, ki je pravi Bog (ima Božjo naravo) in pravi človek (ima človeško naravo). Sprejeli so tudi kalcedonsko veroizpoved. Tega koncila (in naslednjih) ne sprejema Koptska Cerkev, ki jo zaradi tega imenujemo tudi Predkalcedonska Cerkev in ima sedež v Aleksandriji.

Apolonija (Ilirija) in Kalcedonski koncil · Byllis in Kalcedonski koncil · Poglej več »

Mark Tulij Cicero

Mark Tulij Cicero oz.

Apolonija (Ilirija) in Mark Tulij Cicero · Byllis in Mark Tulij Cicero · Poglej več »

Prvi efeški koncil

Prvi efeški koncil je potekal leta 431 v Efezu. Na njem so obsodili nestorianizem in potrdili uporabo poimenovanja Marija Božja mati.

Apolonija (Ilirija) in Prvi efeški koncil · Byllis in Prvi efeški koncil · Poglej več »

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Apolonija (Ilirija) in Rimsko cesarstvo · Byllis in Rimsko cesarstvo · Poglej več »

Strabon

Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).

Apolonija (Ilirija) in Strabon · Byllis in Strabon · Poglej več »

Tavlanti

Plemena južne Ilirije in Epirja Tavlanti (grško: Ταυλάντιοι), ena od največjih skupin ilirskih plemen, ki so živela ob Jadranskem morju na severu današnje Albanije.

Apolonija (Ilirija) in Tavlanti · Byllis in Tavlanti · Poglej več »

Vjosa

Vjosa (grško Αώος – Aoos, albansko Vjosë ali Vjosa, srbohrvaško in makedonsko Vojuša) je reka, dolga 272 kilometrov, ki izvira v Epiru na severozahodu Grčije, teče skozi južno Albanijo in se izliva v Jadransko morje.

Apolonija (Ilirija) in Vjosa · Byllis in Vjosa · Poglej več »