Hitreje kot brskalnik!
71 odnosi: Alfred Šerko, Alojzij Remec, Anarhizem, Angelo Cerkvenik, Anton Podbevšek teater, Avantgarda, Človek z bombami, Barok, Beseda, Božidar Jakac, Cankarjeva založba, Denis Poniž, Dom in svet, Ekspresionizem, Esej, Fran Albreht, Friedrich Nietzsche, Futurizem, Gimnazija, Impresionizem, Janez Vrečko, Janko Šlebinger, Joža Lovrenčič, Josip Vidmar, Julius Kugy, Književnost, Književnost nove romantike, Konstruktivizem (umetnost), Kranj, Kres, Kultura, Leon Štukelj, Likovna pesem, Literarna kritika, Ljubljana, Ljubljanski zvon, Marij Kogoj, Miran Jarc, Modernizem, Nadčlovek (drama), Naprej, Novo mesto, Novomeška pomlad, Oton Župančič, Panteizem, Pater, Pesniški subjekt, Pesnik, Podbevškova ulica, Novo mesto, Predlog, ..., Pridevnik, Prva svetovna vojna, Rdeči pilot, Rebus, Rima, Roman, Simon Gregorčič, Slovenci, Socializem, Socialni realizem, Srečko Kosovel, Titan (mitologija), Tomaž Šalamun, Tone Seliškar, Trije labodje, Walt Whitman, Zagreb, 13. junij, 14. november, 1898, 1981. Razširi indeks (21 več) »
Alfred Šerko
Alfred Šerko, slovenski zdravnik, nevrolog, psihiater in pedagog, * 16. julij 1879, Cerknica, † 14. januar 1938, Ljubljana.
Novo!!: Anton Podbevšek in Alfred Šerko · Poglej več »
Alojzij Remec
Alojzij Remec, slovenski dramatik, pesnik, pisatelj in politik, oče pisatelja Mihe Remca, * 10. april 1886, Trst, † 21. november 1952, Ptuj.
Novo!!: Anton Podbevšek in Alojzij Remec · Poglej več »
Anarhizem
Vseslovenski ljudski vstaji v Ljubljani Anarhizem je splošen izraz, s katerim opisujemo različne politične nazore in družbena gibanja, ki zagovarjajo odstranitev hierarhije oziroma vsiljene avtoritete na področju politike, gospodarstva in religije.
Novo!!: Anton Podbevšek in Anarhizem · Poglej več »
Angelo Cerkvenik
Angelo Cerkvenik, slovenski dramatik, pripovednik, publicist, mladinski pisatelj in prevajalec, * 29. avgust 1894, Pazin (Hrvaška), † 6. junij 1981, Ljubljana, Slovenija.
Novo!!: Anton Podbevšek in Angelo Cerkvenik · Poglej več »
Anton Podbevšek teater
Anton Podbevšek teater, ustanovljen leta 2005, velja za najmlajše profesionalno gledališče na Slovenskem in hkrati tudi za prvo gledališče v Novem mestu.
Novo!!: Anton Podbevšek in Anton Podbevšek teater · Poglej več »
Avantgarda
Avantgarda (francosko avant-garde - predstraža, predhodnica) je originalno vojaški izraz, ki se pogosto uporablja v umetnosti in politiki.
Novo!!: Anton Podbevšek in Avantgarda · Poglej več »
Človek z bombami
Človek z bombami je pesniška zbirka, ki jo je leta 1925 v samozaložbi izdal novomeški pesnik Anton Podbevšek.
Novo!!: Anton Podbevšek in Človek z bombami · Poglej več »
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Novo!!: Anton Podbevšek in Barok · Poglej več »
Beseda
Beséda je v jezikoslovju najmanjša samostojna jezikovna enota, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.
Novo!!: Anton Podbevšek in Beseda · Poglej več »
Božidar Jakac
Božidar Jakac, slovenski slikar in grafik, * 16. julij 1899, Novo mesto, † 20. november 1989, Ljubljana.
Novo!!: Anton Podbevšek in Božidar Jakac · Poglej več »
Cankarjeva založba
Logotip Cankarjeve založbe Cankarjeva založba (kratica CZ) je založniško podjetje v Ljubljani.
Novo!!: Anton Podbevšek in Cankarjeva založba · Poglej več »
Denis Poniž
Denis Poniž, slovenski pesnik, dramatik, esejist, literarni zgodovinar, * 20. september 1948, Ljubljana.
Novo!!: Anton Podbevšek in Denis Poniž · Poglej več »
Dom in svet
Dom in svet je bil slovenski literarni mesečnik, ki je izhajal med letoma 1888 in 1944.
Novo!!: Anton Podbevšek in Dom in svet · Poglej več »
Ekspresionizem
Ekspresionizem je modernistično gibanje, sprva v poeziji in slikarstvu, ki izvira iz severne Evrope okoli začetka 20.
Novo!!: Anton Podbevšek in Ekspresionizem · Poglej več »
Esej
Esej je ena od proznih literarnih zvrsti, v kateri avtor izpostavi svoje (subjektivno) stališče do problemahttp://www.britannica.comMiran Štuhec.
Novo!!: Anton Podbevšek in Esej · Poglej več »
Fran Albreht
Fran Albreht, tudi Franc Albreht, slovenski pesnik, književnik, aktivist OF in taboriščnik, * 17. november 1889, Kamnik, † 11. februar 1963, Ljubljana.
Novo!!: Anton Podbevšek in Fran Albreht · Poglej več »
Friedrich Nietzsche
Friedrich Wilhelm Nietzsche (nemška izgovorjava frídrih vílhelm níče), nemški filozof in klasični filolog, kulturni kritik, pesnik in skladatelj.* 15.
Novo!!: Anton Podbevšek in Friedrich Nietzsche · Poglej več »
Futurizem
Futurízem (latinsko futurum - prihodnost) je umetniška smer 20. stoletja.
Novo!!: Anton Podbevšek in Futurizem · Poglej več »
Gimnazija
Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).
Novo!!: Anton Podbevšek in Gimnazija · Poglej več »
Impresionizem
Impresionizem je umetniška smer, ki se je pojavila v evropski umetnosti v drugi polovici 19. stoletja.
Novo!!: Anton Podbevšek in Impresionizem · Poglej več »
Janez Vrečko
Janez Vrečko, slovenski komparativist, literarni zgodovinar in teoretik, * 9. april 1946, Ljubljana.
Novo!!: Anton Podbevšek in Janez Vrečko · Poglej več »
Janko Šlebinger
Janko Šlebinger, slovenski bibliograf, urednik, leksikograf in literarni zgodovinar, * 19. oktober 1876, Ledinek, † 3. februar 1951, Gornja Radgona.
Novo!!: Anton Podbevšek in Janko Šlebinger · Poglej več »
Joža Lovrenčič
Joža Lovrenčič, slovenski pesnik, pisatelj in urednik, * 2. marec 1890, Kred, † 11. december 1952, Ljubljana.
Novo!!: Anton Podbevšek in Joža Lovrenčič · Poglej več »
Josip Vidmar
Josip Vidmar, slovenski literarni in gledališki kritik, dramaturg, prevajalec, esejist in politik, * 14. oktober 1895, Ljubljana, † 11. april 1992, Ljubljana.
Novo!!: Anton Podbevšek in Josip Vidmar · Poglej več »
Julius Kugy
Julius Kugy, slovenski pravnik, alpinist, častnik, pisatelj in humanist, oče alpinizma v Julijskih Alpah; * 19. julij 1858, Gorica; † 5. februar 1944, Trst.
Novo!!: Anton Podbevšek in Julius Kugy · Poglej več »
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Novo!!: Anton Podbevšek in Književnost · Poglej več »
Književnost nove romantike
Književnost nove romantike, tudi novoromantična literarna smer ali novoromantika se je začela razvijati v Franciji v petdesetih letih 19. stoletja, vrh pa je dosegla v osemdesetih in devetdesetih letih ter s svojim vplivom segla v 20. stoletje.
Novo!!: Anton Podbevšek in Književnost nove romantike · Poglej več »
Konstruktivizem (umetnost)
Konstruktivízem je kot umetnostna in arhitekturna smer nastal pod vplivi tehničnega razvoja leta 1914 v Rusiji, razcvet pa je doživel po oktobrski revoluciji.
Novo!!: Anton Podbevšek in Konstruktivizem (umetnost) · Poglej več »
Kranj
Kranj je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji, sedež Mestne občine Kranj in upravne enote.
Novo!!: Anton Podbevšek in Kranj · Poglej več »
Kres
250px Kresovanje je velik nadzorovan zunanji ogenj iz drv, okleščenih vej ali slamnatih butar.
Novo!!: Anton Podbevšek in Kres · Poglej več »
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Novo!!: Anton Podbevšek in Kultura · Poglej več »
Leon Štukelj
Leon Štukelj, slovenski telovadec in olimpionik, pravnik, * 12. november 1898, Novo mesto, † 8. november 1999, Maribor, Slovenija.
Novo!!: Anton Podbevšek in Leon Štukelj · Poglej več »
Likovna pesem
Likovna pesem ali carmen figuratum (latinsko pesem podoba) je pesem, katere zunanja oblika predstavlja nek predmet, ki je najpogosteje povezan s tematiko pesmi.
Novo!!: Anton Podbevšek in Likovna pesem · Poglej več »
Literarna kritika
Literarna kritika (književna kritika, literarna ocena, literarna recenzija) je publicistična dejavnost, ki opisuje, analizira, interpretira, uvršča in vrednoti nova knjižna leposlovna dela.
Novo!!: Anton Podbevšek in Literarna kritika · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Anton Podbevšek in Ljubljana · Poglej več »
Ljubljanski zvon
Gregorčičevo pesmijo ''Zvonu'' Ljubljanski zvon je bil od 1881 do 1941 osrednji slovenski literarni mesečnik.
Novo!!: Anton Podbevšek in Ljubljanski zvon · Poglej več »
Marij Kogoj
Marij (Julij) Kogoj, slovenski skladatelj, * 20. september 1892, Trst, † 27. februar 1956, Bokalce, Ljubljana.
Novo!!: Anton Podbevšek in Marij Kogoj · Poglej več »
Miran Jarc
Miran Jarc, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, publicist in prevajalec * 5. julij 1900, Črnomelj, † 24. avgust 1942, Pugled pri Starem Logu.
Novo!!: Anton Podbevšek in Miran Jarc · Poglej več »
Modernizem
Modernizem je lahko.
Novo!!: Anton Podbevšek in Modernizem · Poglej več »
Nadčlovek (drama)
Nadčlovek je drama slovenskega dramatika Antona Novačana, napisana leta 1939 in objavljena v Ljubljanskem zvonu.
Novo!!: Anton Podbevšek in Nadčlovek (drama) · Poglej več »
Naprej
Naprej je lahko.
Novo!!: Anton Podbevšek in Naprej · Poglej več »
Novo mesto
Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji s 24.000 prebivalci (2022), središče zgodovinske pokrajine Dolenjske.
Novo!!: Anton Podbevšek in Novo mesto · Poglej več »
Novomeška pomlad
Ob odprtju 1. umetniške razstave v Novem mestu. Od leve proti desni sedijo: Fran Ančik, Miran Jarc, Anton Podbevšek, Rihard Jakopič, Božidar Jakac, Zdenko Skalicky, Marjan Mušič, Ferdo Avsec. V drugi vrsti stojijo: Emil Stefanovič, Jože Žabkar, Leon Štukelj, Emil Pureber, Slavko Šepic, Stanko Šproc, Fran Herman, Viktor Schweiger, Karel Pleiweis, Ljubo Stefanovič, Ermin Teply, Slavko Kvas. V tretji vrsti stojijo: Marijan Polenšek, Stanko Schweiger, Karel Barborič. Fotografijo hrani Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto. Prizorišče 1. umetniške razstave v Novem mestu je bil nekdanji Hotel Kandija oz. Hotel pri Windischerju. Razglednico iz šestdesetih let prejšnjega stoletja hrani Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto. Miran Jarc je bil aktiven soustvarjalec kulturnega gibanja novomeška pomlad. Takrat dvajsetletnega Jarca je Rihard Jakopič v pismu Antonu Podbevšku takole označil, ko je obujal spomine na 26. september 1920: ''»Ob splošni tihoti se prikaže mistična postava Mirana Jarca. Pobožno kakor romar, ki se poda na božjo pot, je stopil na oder in s skrivnostnim glasom je bral odlomke iz svojega Skrivnostnega romarja. Ko je končal, je sledilo prisrčno priznanje besedam odhajajočega mladega, upa polnega pisatelja.«'' (Mušič, 1974, str. 94) Narodni dom v Novem mestu je bil prizorišče literarnega večera, na katerem sta nastopila Miran Jarc in Anton Podbevšek. Razglednico hrani Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto. Novomeška pomlad je naziv za kulturno-umetniško manifestacijo iz leta 1920, katere glavni pobudniki so bili znani mladi slovenski umetniki, med katerimi so najbolj znani pesnika Anton Podbevšek in Miran Jarc ter slikar Božidar Jakac, ki je k umetniškemu ustvarjanju pritegnil še umetnike mlajše generacije - Ivana Čarga, Zdenka Skalickyja in Marjana Mušiča.
Novo!!: Anton Podbevšek in Novomeška pomlad · Poglej več »
Oton Župančič
Oton Župančič, slovenski pesnik, dramatik, prevajalec in urednik revije Ljubljanski zvon, * 23. januar 1878, Vinica, Bela krajina, † 11. junij 1949, Ljubljana.
Novo!!: Anton Podbevšek in Oton Župančič · Poglej več »
Panteizem
Meglica Helix, običajno poimenovana kot "Božje oko" Panteizem je prepričanje, da so resničnost, vesolje in kozmos identični z vrhovnim nadnaravnim bitjem (božanstvom) ali entiteto, ki ji je vesolje za lastno božanstvo stvarnika, ki se še vedno širi in obstaja že od začetka časa; ali da vse stvari sestavljajo vseobsegajoče in bistveno božanstvo, vesolje pa je manifestacija božanstva.
Novo!!: Anton Podbevšek in Panteizem · Poglej več »
Pater
Pater (latinsko pater - oče) je naziv za redovne duhovnike v krščanstvu.
Novo!!: Anton Podbevšek in Pater · Poglej več »
Pesniški subjekt
Pesniški subjekt ali lirski subjekt je navidezni nosilec perspektive v pesmi, pooseblja držo pesnika, je tisti, ki govori.
Novo!!: Anton Podbevšek in Pesniški subjekt · Poglej več »
Pesnik
Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.
Novo!!: Anton Podbevšek in Pesnik · Poglej več »
Podbevškova ulica, Novo mesto
Podbevškova ulica je ena od ulic v Novem mestu.
Novo!!: Anton Podbevšek in Podbevškova ulica, Novo mesto · Poglej več »
Predlog
Prêdlog (izpeljanka iz predložiti, »postaviti spredaj«) ali prepozícija je nepregibna in nepolnopomenska besedna vrsta, ki skupaj s samostalniško in/ali pridevniško besedo, katere sklon določa, uvaja predložno zvezo.
Novo!!: Anton Podbevšek in Predlog · Poglej več »
Pridevnik
Pridévnik ali adjektív je pregibna beseda, ki izraža kakovost (lep, mlad, pravi), mero oziroma količino (majhen), vrsto (zadnji) ali svojino (očetov) in spada med pridevniške besede.
Novo!!: Anton Podbevšek in Pridevnik · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Anton Podbevšek in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rdeči pilot
Rdeči pilot je lahko.
Novo!!: Anton Podbevšek in Rdeči pilot · Poglej več »
Rebus
Rebus je uganka, pri kateri je treba iz risb stvari, črk ali znakov ugotoviti ustrezno besedo ali frazo.
Novo!!: Anton Podbevšek in Rebus · Poglej več »
Rima
Rima je vrsta stika, kjer se ponavljajo čim bolj podobni končni glasovi dveh ali več besed, ki so si prostorsko ali časovno dovolj sosednje, bodisi v verzu ali v nevezanem govoru.
Novo!!: Anton Podbevšek in Rima · Poglej več »
Roman
Román je najobširnejše pripovedno delo v prozi.
Novo!!: Anton Podbevšek in Roman · Poglej več »
Simon Gregorčič
Simon Gregorčič, slovenski pesnik in duhovnik, * 15. oktober 1844, Vrsno, † 24. november 1906, Gorica.
Novo!!: Anton Podbevšek in Simon Gregorčič · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Anton Podbevšek in Slovenci · Poglej več »
Socializem
Rdeča zastava je prepoznani simbol socializma Socializem (latinsko socialis - družben) označuje politično filozofijo in družbeno ureditev, ki temelji na ukinitvi privatne lastnine produkcijskih sredstev.
Novo!!: Anton Podbevšek in Socializem · Poglej več »
Socialni realizem
Socialni realizem ali novi realizem (tudi nova stvarnost, nem. Neue Sachlichkeit) je oznaka za smer, ki se je v slovenski književnosti razmahnila med letoma 1930 in 1941.
Novo!!: Anton Podbevšek in Socialni realizem · Poglej več »
Srečko Kosovel
Kosovelov grob v Tomaju Srečko Kosovel, slovenski pesnik; * 18. marec 1904, Sežana, † 27. maj 1926, Tomaj.
Novo!!: Anton Podbevšek in Srečko Kosovel · Poglej več »
Titan (mitologija)
Upodobitev Kronosa Titáni so v grški mitologiji sinovi in hčere Urana in Gaje.
Novo!!: Anton Podbevšek in Titan (mitologija) · Poglej več »
Tomaž Šalamun
Tomaž Šalamun, slovenski pesnik in prevajalec, * 4. julij 1941, Zagreb, † 27. december 2014, Ljubljana.
Novo!!: Anton Podbevšek in Tomaž Šalamun · Poglej več »
Tone Seliškar
Tone Seliškar, slovenski pesnik in pisatelj, * 1. april 1900, Ljubljana, † 10. avgust 1969, Ljubljana.
Novo!!: Anton Podbevšek in Tone Seliškar · Poglej več »
Trije labodje
Trije labodje je bila revija, ki so jo leta 1922 začeli izdajati ekspresionisti v Novem mestu.
Novo!!: Anton Podbevšek in Trije labodje · Poglej več »
Walt Whitman
Walt Whitman, ameriški pesnik, esejist, humanist in novinar, * 31. maj 1819, West Hills, New York, † 26. maj 1892, Camden, New Jersey.
Novo!!: Anton Podbevšek in Walt Whitman · Poglej več »
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Novo!!: Anton Podbevšek in Zagreb · Poglej več »
13. junij
13.
Novo!!: Anton Podbevšek in 13. junij · Poglej več »
14. november
14.
Novo!!: Anton Podbevšek in 14. november · Poglej več »
1898
1898 (MDCCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Anton Podbevšek in 1898 · Poglej več »
1981
1981 (MCMLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Anton Podbevšek in 1981 · Poglej več »
