Podobnosti med Anton Podbevšek in Josip Vidmar
Anton Podbevšek in Josip Vidmar Å”e 12 stvari v skupni (v Unijapedija): Esej, Fran Albreht, Ljubljana, Ljubljanski zvon, Marij Kogoj, Miran Jarc, Oton ŽupanÄiÄ, Prva svetovna vojna, Slovenci, SreÄko Kosovel, Trije labodje, Zagreb.
Esej
Esej je ena od proznih literarnih zvrsti, v kateri avtor izpostavi svoje (subjektivno) stališÄe do problemahttp://www.britannica.comMiran Štuhec.
Anton Podbevšek in Esej · Esej in Josip Vidmar ·
Fran Albreht
Fran Albreht, tudi Franc Albreht, slovenski pesnik, književnik, aktivist OF in taborišÄnik, * 17. november 1889, Kamnik, † 11. februar 1963, Ljubljana.
Anton Podbevšek in Fran Albreht · Fran Albreht in Josip Vidmar ·
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Anton Podbevšek in Ljubljana · Josip Vidmar in Ljubljana ·
Ljubljanski zvon
GregorÄiÄevo pesmijo ''Zvonu'' Ljubljanski zvon je bil od 1881 do 1941 osrednji slovenski literarni meseÄnik.
Anton Podbevšek in Ljubljanski zvon · Josip Vidmar in Ljubljanski zvon ·
Marij Kogoj
Marij (Julij) Kogoj, slovenski skladatelj, * 20. september 1892, Trst, † 27. februar 1956, Bokalce, Ljubljana.
Anton Podbevšek in Marij Kogoj · Josip Vidmar in Marij Kogoj ·
Miran Jarc
Miran Jarc, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, publicist in prevajalec * 5. julij 1900, Ärnomelj, † 24. avgust 1942, Pugled pri Starem Logu.
Anton Podbevšek in Miran Jarc · Josip Vidmar in Miran Jarc ·
Oton ŽupanÄiÄ
Oton ŽupanÄiÄ, slovenski pesnik, dramatik, prevajalec in urednik revije Ljubljanski zvon, * 23. januar 1878, Vinica, Bela krajina, † 11. junij 1949, Ljubljana.
Anton Podbevšek in Oton ŽupanÄiÄ · Josip Vidmar in Oton ŽupanÄiÄ ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je zaÄela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi veÄji imperiji tistega Äasa ter njihovi zavezniki, zaradi Äesar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoÄi se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politiÄno, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in zaÄetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politiÄna nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzroÄilo moÄna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno obmoÄje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzroÄil politiÄno in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povraÄilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla NemÄija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s Äimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzroÄil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija priÄela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. NemÄija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamÄila Velika Britanija, je ta napovedala vojno NemÄiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišÄa: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišÄe, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišÄe, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišÄe v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna konÄala do božiÄa 1914, se niso uresniÄile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila veÄ sto tisoÄ mrtvih in ranjenih, kar je povzroÄilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika znaÄilnost prve svetovne vojne. Ta naÄin bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi naÄina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izÄrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo Äim v krajšem Äasu izdelal veÄ orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval veÄ Å¾ivljenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zraÄnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uniÄevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; Äeprav je v njej umrlo veÄ vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, naÄrtno uniÄevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišÄa in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in zaÄetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte zaÄelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politiÄne spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izÄrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, NemÄija 11. novembra 1918, s Äimer se je vojna konÄala. Vojna je za seboj pustila popolno uniÄenje, veÄ deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogoÄnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno konÄalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila veÄni mir, namesto tega je povzroÄila le nov razdor. Ponižanje NemÄije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzroÄilo nacionalna in politiÄna trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Anton Podbevšek in Prva svetovna vojna · Josip Vidmar in Prva svetovna vojna ·
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes veÄinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Anton Podbevšek in Slovenci · Josip Vidmar in Slovenci ·
SreÄko Kosovel
Kosovelov grob v Tomaju SreÄko Kosovel, slovenski pesnik; * 18. marec 1904, Sežana, † 27. maj 1926, Tomaj.
Anton Podbevšek in SreÄko Kosovel · Josip Vidmar in SreÄko Kosovel ·
Trije labodje
Trije labodje je bila revija, ki so jo leta 1922 zaÄeli izdajati ekspresionisti v Novem mestu.
Anton Podbevšek in Trije labodje · Josip Vidmar in Trije labodje ·
Zagreb
Zagreb je glavno in najveÄje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitiÄno enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središÄe istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega obmoÄja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vpraŔanja
- Kaj Anton Podbevšek in Josip Vidmar imajo skupnega
- KakÅ”ne so podobnosti med Anton Podbevšek in Josip Vidmar
Primerjava med Anton Podbevšek in Josip Vidmar
Anton Podbevšek 71 odnose, medtem ko je Josip Vidmar 111. Saj imajo skupno 12, indeks Jaccard je 6.59% = 12 / (71 + 111).
Reference
Ta Älanek prikazuje razmerje med Anton Podbevšek in Josip Vidmar. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izloÄen informacije, obiÅ”Äite: