Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Anorganska kemija in Steklo

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Anorganska kemija in Steklo

Anorganska kemija vs. Steklo

'''Anorganske spojine so zelo raznolike:''' '''A:''' Diboran (B2H6) ima nenavadne vezi, v katerih si trije atomi delijo dva elektrona. '''B:''' Cezijev klorid (CsCl) ima enostavno kubično kristalno strukturo. '''C:''' Fp2 je organokovinski kompleks. '''D:''' Silikoni imajo mnogo značilnosti organskih polimerov. '''E:''' Grubbsov katalizator je zelo zapletena spojina za katero jo odkritelj leta 2005 dobil Nobelovo nagrado za kemijo. '''F:''' Zeoliti se uporabljajo kot molekularna sita. '''G:''' Bakrov(II) acetat je tudi teoretike presenetil s svojim diamagnetizmom. Anorganska kemija je prirodoslovna znanost in veja kemije, ki preučuje zgradbo in fizikalno-kemijske lastnosti anorganskih spojin. Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.

Podobnosti med Anorganska kemija in Steklo

Anorganska kemija in Steklo še 27 stvari v skupni (v Unijapedija): Aluminij, Berilij, Bor (element), Cink, Dušik, Električna prevodnost, Ion, Ionska vez, Kalij, Kemična vez, Kisik, Kislina, Kovina, Kristal, Lantan, Litij, Magnezij, Natrij, Natrijev karbonat, Ogljik, Oksid, Raztopina, Silicij, Sol, Tališče, Titan (element), Zlitina.

Aluminij

Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.

Aluminij in Anorganska kemija · Aluminij in Steklo · Poglej več »

Berilij

Berílij (latinsko beryllium) je kemijski element s simbolom Be in vrstnim številom 4.

Anorganska kemija in Berilij · Berilij in Steklo · Poglej več »

Bor (element)

Bór (latinsko borium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol B in vrstno število 5.

Anorganska kemija in Bor (element) · Bor (element) in Steklo · Poglej več »

Cink

Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.

Anorganska kemija in Cink · Cink in Steklo · Poglej več »

Dušik

Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.

Anorganska kemija in Dušik · Dušik in Steklo · Poglej več »

Električna prevodnost

Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.

Anorganska kemija in Električna prevodnost · Električna prevodnost in Steklo · Poglej več »

Ion

Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.

Anorganska kemija in Ion · Ion in Steklo · Poglej več »

Ionska vez

Iónska véz ali héteropolarna véz je kemijska vez med različnima kemijskima elementoma, od katerih je eden kovina, npr.

Anorganska kemija in Ionska vez · Ionska vez in Steklo · Poglej več »

Kalij

Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.

Anorganska kemija in Kalij · Kalij in Steklo · Poglej več »

Kemična vez

Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.

Anorganska kemija in Kemična vez · Kemična vez in Steklo · Poglej več »

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Anorganska kemija in Kisik · Kisik in Steklo · Poglej več »

Kislina

Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.

Anorganska kemija in Kislina · Kislina in Steklo · Poglej več »

Kovina

Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.

Anorganska kemija in Kovina · Kovina in Steklo · Poglej več »

Kristal

Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.

Anorganska kemija in Kristal · Kristal in Steklo · Poglej več »

Lantan

Lantan (latinsko lanthanum) je kemijski element s simbolom La in vrstnim številom 57.

Anorganska kemija in Lantan · Lantan in Steklo · Poglej več »

Litij

Lítij je kemični element, ki ima simbol Li in atomsko število 3.

Anorganska kemija in Litij · Litij in Steklo · Poglej več »

Magnezij

Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.

Anorganska kemija in Magnezij · Magnezij in Steklo · Poglej več »

Natrij

Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.

Anorganska kemija in Natrij · Natrij in Steklo · Poglej več »

Natrijev karbonat

Natrijev karbonat, bolj znan kot soda, pralna soda in kristalna soda, je natrijeva sol ogljikove kisline s kemijsko formulo Na2CO3. Kristalni natrijev karbonat lahko veže eno, sedem ali deset molekul kristalne vode. Pri temperaturah nad 107 °C je obstojen kot brezvodna spojina. Brezvodni natrijev karbonat je bel higroskopen prah brez vonja. Ima alkalen okus in tvori zelo bazične vodne raztopine. V gospodinjstvih se uporablja za pranje in mehčanje vode. Kot živilo ima oznako E 500. Naravni vir natrijevega karbonata so depoziti v natronskih jezerih v vzhodni Afriki, Turčiji in Severni Ameriki in pepel z natrijem bogatih rastlin. Industrijsko se proizvaja iz kuhinjske soli (NaCl) in apnenca (CaCO3) po Solvayevem postopku.

Anorganska kemija in Natrijev karbonat · Natrijev karbonat in Steklo · Poglej več »

Ogljik

Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.

Anorganska kemija in Ogljik · Ogljik in Steklo · Poglej več »

Oksid

Bakrov(II) oxid Svinčev/II,III) oksid (minij) Silicijev(IV) oskid (kamena strela) Aluminijev(III) oksid (korund in safir) Dušikovi oksidi so strupen rjav plin '''Zarjavel vijak'''Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi. Oksid (iz grškega ὀξύς, ki pomeni oster ali kisel) je kemična spojina kisika v oksidacijskem stanju -2 z drugimi kemijskimi elementi.

Anorganska kemija in Oksid · Oksid in Steklo · Poglej več »

Raztopina

vode) z raztapljanjem soli v vodi Raztopína je v kemiji homogena zmes sestavljena iz dveh ali več substanc.

Anorganska kemija in Raztopina · Raztopina in Steklo · Poglej več »

Silicij

Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.

Anorganska kemija in Silicij · Silicij in Steklo · Poglej več »

Sol

Kristali soli Kuhinjska sol oziroma krajše sol je nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih.

Anorganska kemija in Sol · Sol in Steklo · Poglej več »

Tališče

Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.

Anorganska kemija in Tališče · Steklo in Tališče · Poglej več »

Titan (element)

Titán (latinsko titanium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ti in atomsko število 22.

Anorganska kemija in Titan (element) · Steklo in Titan (element) · Poglej več »

Zlitina

kovine: titan, aluminij, magnezij Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin.

Anorganska kemija in Zlitina · Steklo in Zlitina · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Anorganska kemija in Steklo

Anorganska kemija 127 odnose, medtem ko je Steklo 162. Saj imajo skupno 27, indeks Jaccard je 9.34% = 27 / (127 + 162).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Anorganska kemija in Steklo. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:

Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »