Podobnosti med Ankaran in Piran
Ankaran in Piran Å”e 30 stvari v skupni (v Unijapedija): Avstro-Ogrska, Beneška republika, Benetke, Burja, Druga svetovna vojna, Dunajski kongres, Evropa, Geografija Slovenije, Istra, Izola, Julij Titl, Kraljevina Italija, Londonski memorandum, Napoleon Bonaparte, Obalno-kraška statistiÄna regija, Oglejski patriarhat, OljÄno olje, Osimski sporazumi, Podnebje, Prva svetovna vojna, Registrske tablice Slovenije, Seznam poštnih številk v Sloveniji, Seznam suverenih držav, Slovenija, Starorimska civilizacija, StatistiÄne regije Slovenije, Sveto rimsko cesarstvo, Trst, Vino, Zavetnik.
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistiÄna država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Ankaran in Avstro-Ogrska · Avstro-Ogrska in Piran ·
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Ankaran in Beneška republika · Beneška republika in Piran ·
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele BeneÄije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središÄe treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg BeneÄije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno veÄji.
Ankaran in Benetke · Benetke in Piran ·
Burja
za priimek glej Burja (priimek) Krasu Búrja (izhaja iz: sever) je hladen, sunkovit, po veÄini suh severovzhodni veter, ki se najpogosteje pojavlja med mesecem novembrom in aprilom.
Ankaran in Burja · Burja in Piran ·
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Ankaran in Druga svetovna vojna · Druga svetovna vojna in Piran ·
Dunajski kongres
Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih politiÄnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujoÄim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.
Ankaran in Dunajski kongres · Dunajski kongres in Piran ·
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, ArktiÄni ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Ankaran in Evropa · Evropa in Piran ·
Geografija Slovenije
Slovenija leži v Srednji Evropi, kjer se stikajo štiri velike evropske geografske enote: Alpe, Panonska nižina, Dinarsko gorovje in Sredozemlje, zato jo geografsko lahko delimo na: alpski, panonski, dinarski in sredozemski svet oziroma na devet znaÄilnih pokrajinskih tipov: alpsko gorovje, alpsko hribovje, alpske ravnine, panonska griÄevja, panonske ravnine, dinarske planote, dinarska podolja in ravniki, sredozemska griÄevja in sredozemske planote.
Ankaran in Geografija Slovenije · Geografija Slovenije in Piran ·
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Ankaran in Istra · Istra in Piran ·
Izola
Izola (nekdaj Isola d'Istria) je obmorsko mesto v Slovenski Istri s skoraj 12.000 prebivalci, v mestu je sedež istoimenske obÄine.
Ankaran in Izola · Izola in Piran ·
Julij Titl
Julij Titl, slovenski, geograf, gospodarski zgodovinar in družbenopolitiÄni delavec, * 24. november 1914, Vrhole pri Slovenskih Konjicah, † januar 2014, Izola.
Ankaran in Julij Titl · Julij Titl in Piran ·
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Ankaran in Kraljevina Italija · Kraljevina Italija in Piran ·
Londonski memorandum
Zemljevid Svobodnega tržaškega ozemlja Londonski memorandum, tudi Londonski sporazum, Memorandum o soglasju ali Drugi londonski sporazum, je mednarodni dogovor, ki so ga v Londonu zastopniki Italije, Jugoslavije, Združenega kraljestva in ZDA podpisali 5. oktobra 1954.
Ankaran in Londonski memorandum · Londonski memorandum in Piran ·
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politiÄni vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Ankaran in Napoleon Bonaparte · Napoleon Bonaparte in Piran ·
Obalno-kraška statistiÄna regija
alt.
Ankaran in Obalno-kraška statistiÄna regija · Obalno-kraška statistiÄna regija in Piran ·
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Ankaran in Oglejski patriarhat · Oglejski patriarhat in Piran ·
OljÄno olje
Ekstra deviško oljÄno olje, predstavljeno skupaj z zelenimi in Ärnimi oljkami (olivami) OljÄno olje, tudi olivno olje (stroka svetuje uporabo prvega izraza), je olje, pridobljeno iz oljk (tudi oliv), plodov oljke (Olea europaea).
Ankaran in OljÄno olje · OljÄno olje in Piran ·
Osimski sporazumi
Osimski sporazumi so mednarodni pravni akti, ki so jih 10. novembra 1975 podpisali SocialistiÄna federativna republika Jugoslavija in Republika Italija v italijanskem mestu Osimo blizu Ancone, z ratifikacijo v obeh parlamentih pa so stopili v veljavo 11. oktobra 1977.
Ankaran in Osimski sporazumi · Osimski sporazumi in Piran ·
Podnebje
Letne povpreÄne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoroÄna znaÄilnost vremena nad nekim obmoÄjem v daljšem Äasovnem obdobju, obiÄajno v povpreÄju 30 let.
Ankaran in Podnebje · Piran in Podnebje ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je zaÄela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi veÄji imperiji tistega Äasa ter njihovi zavezniki, zaradi Äesar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoÄi se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politiÄno, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in zaÄetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politiÄna nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzroÄilo moÄna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno obmoÄje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzroÄil politiÄno in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povraÄilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla NemÄija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s Äimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzroÄil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija priÄela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. NemÄija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamÄila Velika Britanija, je ta napovedala vojno NemÄiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišÄa: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišÄe, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišÄe, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišÄe v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna konÄala do božiÄa 1914, se niso uresniÄile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila veÄ sto tisoÄ mrtvih in ranjenih, kar je povzroÄilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika znaÄilnost prve svetovne vojne. Ta naÄin bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi naÄina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izÄrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo Äim v krajšem Äasu izdelal veÄ orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval veÄ Å¾ivljenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zraÄnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uniÄevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; Äeprav je v njej umrlo veÄ vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, naÄrtno uniÄevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišÄa in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in zaÄetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte zaÄelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politiÄne spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izÄrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, NemÄija 11. novembra 1918, s Äimer se je vojna konÄala. Vojna je za seboj pustila popolno uniÄenje, veÄ deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogoÄnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno konÄalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila veÄni mir, namesto tega je povzroÄila le nov razdor. Ponižanje NemÄije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzroÄilo nacionalna in politiÄna trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Ankaran in Prva svetovna vojna · Piran in Prva svetovna vojna ·
Registrske tablice Slovenije
Registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji vsebujejo na levem robu moder pokonÄen trak z dvanajstimi evropskimi zvezdami ter kratico države SLO.
Ankaran in Registrske tablice Slovenije · Piran in Registrske tablice Slovenije ·
Seznam poštnih številk v Sloveniji
Seznam poštnih številk v Sloveniji.
Ankaran in Seznam poštnih številk v Sloveniji · Piran in Seznam poštnih številk v Sloveniji ·
Seznam suverenih držav
Seznam suverenih držav. Na svetu je trenutno 195 povsem neodvisnih držav.
Ankaran in Seznam suverenih držav · Piran in Seznam suverenih držav ·
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Ankaran in Slovenija · Piran in Slovenija ·
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antiÄnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Ankaran in Starorimska civilizacija · Piran in Starorimska civilizacija ·
StatistiÄne regije Slovenije
alt.
Ankaran in StatistiÄne regije Slovenije · Piran in StatistiÄne regije Slovenije ·
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politiÄna entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Ankaran in Sveto rimsko cesarstvo · Piran in Sveto rimsko cesarstvo ·
Trst
TÅst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem najveÄje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Ankaran in Trst · Piran in Trst ·
Vino
Kozarec rdeÄega vina. Vino je alkoholna pijaÄa, ki nastane kot rezultat alkoholnega vrenja grozdnega soka oziroma mošta.
Ankaran in Vino · Piran in Vino ·
Zavetnik
Zavetnik, tudi zašÄitnik ali patron, je svetnik, ki je v Katoliški cerkvi, anglikanizmu in pravoslavju izbran za zašÄitnika cerkve, naroda, kraja, dejavnosti ali skupine oseb.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vpraŔanja
- Kaj Ankaran in Piran imajo skupnega
- KakŔne so podobnosti med Ankaran in Piran
Primerjava med Ankaran in Piran
Ankaran 107 odnose, medtem ko je Piran 132. Saj imajo skupno 30, indeks Jaccard je 12.55% = 30 / (107 + 132).
Reference
Ta Älanek prikazuje razmerje med Ankaran in Piran. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izloÄen informacije, obiÅ”Äite: