Anglija in Somerset (grofija)

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Anglija in Somerset (grofija)

Anglija vs. Somerset (grofija)

Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske. Ovčjereja v grofiji Somerset Somerset je grofija na jugozahodu Anglije.

Alfred Veliki

Alfred Veliki, kralj Wessexa, * okoli 847, † 26. oktober 899-901.

Alfred Veliki in Anglija · Alfred Veliki in Somerset (grofija) · Poglej več »

Angleška grofija

Angleške grofije so območja, ki se uporabljajo za namene upravne, geografske, kulturne in politične razmejitve v Angliji.

Angleška grofija in Anglija · Angleška grofija in Somerset (grofija) · Poglej več »

Bristol

Nakupovalno središče Broadmead v Bristolu, slikano iz balona Bristol je mesto v Jugozahodni Angliji.

Anglija in Bristol · Bristol in Somerset (grofija) · Poglej več »

Industrijska revolucija

Industríjska revolúcija je prehod iz ročne v strojno proizvodnjo, industrializacija pa je proces, ki to izvede v praksi.

Anglija in Industrijska revolucija · Industrijska revolucija in Somerset (grofija) · Poglej več »

Neolitik

Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.

Anglija in Neolitik · Neolitik in Somerset (grofija) · Poglej več »

Sasi

Sási (tudi Saksonci,, staroangleško Seaxan, starosaško Sahsun, nizkonemško Sassen) so bili zveza starogermanskih plemen.

Anglija in Sasi · Sasi in Somerset (grofija) · Poglej več »

Severn

Reka Severn (valižansko Afon Hafren, latinsko Sabrina) je z okoli 354 km najdaljša reka v Združenem kraljestvu.

Anglija in Severn · Severn in Somerset (grofija) · Poglej več »

Starorimska civilizacija

Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.

Anglija in Starorimska civilizacija · Somerset (grofija) in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Tradicionalne grofije Anglije

Tradicionalne grofije (ali zgodovinske grofije) Anglije so zgodovinske in zemljepisne podrazdelitve države.

Anglija in Tradicionalne grofije Anglije · Somerset (grofija) in Tradicionalne grofije Anglije · Poglej več »

Wales

Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa. Wales obsega 8,5 odstotka vse površine Združenega kraljestva, v njem pa živi le 5 odstotkov vsega prebivalstva. Približno petina Valižanov še obvlada prvotni keltski valižanski ali kimrijski jezik, število govorcev keltščine pa se nenehno zmanjšuje. Valižanska narodna identiteta med keltskimi Briti se je pojavila po rimskem umiku iz Britanije v 5. stoletju in Wales velja za enega od sodobnih keltskih narodov. Smrt Llywelyna ap Gruffydda leta 1282 je zaznamovala konec osvajanja Walesa Edvarda I., čeprav je Owain Glyndŵr na kratko obnovil neodvisnost Walesa v začetku 15. stoletja. Celoten Wales je bil priključen Angliji in vključen v angleški pravni sistem v skladu z zakonodajo Walesa 1535−42. Prepoznavna valižanska politika se je razvila v 19. stoletju. Valižanski liberalizem, ki ga je Lloyd George ponazoril v začetku 20. stoletja, se je razvil z rastjo socializma in laburistične stranke. Valižanski nacionalni občutek je rasel stoletja; stranka Plaid Cymru (Stranka Walesa) je bila ustanovljena leta 1925, društvo za valižanski jezik leta 1962. Po zakonu vlade Walesa je bil 1998 ustanovljen državni zbor Walesa, ki je odgovoren za vrsto zadev na nižji politični ravni. Ob začetku industrijske revolucije je razvoj rudarske in metalurške industrije preoblikoval državo iz kmetijske družbe v industrijski narod. Izkoriščanje območja južnega Walesa zaradi bogatih nahajališč premoga je povzročilo hitro rast prebivalstva. Dve tretjini prebivalstva živi v glavnem mestu v Cardiffu in okoli njega, Swanseaju, Newportu ter bližnjih dolinah. Tradicionalno izkopavanje premoga in težka industrija sta zdaj v zatonu, zato je gospodarstvo Walesa odvisno od javnega sektorja, lahke industrije, storitvenih dejavnosti in turizma. Čeprav Wales natančno izraža svojo politično in družbeno zgodovino s preostalo Veliko Britanijo in velika večina prebivalstva govori angleško, je država ohranila izrazito kulturno identiteto in je uradno dvojezična. Več kot 560.000 govorcev valižanščine živi v Walesu in ta jezik govori večina prebivalstva v delih na severu in zahodu. Od konca 19. stoletja dalje ima Wales podobo "dežele pesmi", deloma zaradi tradicije eisteddfoda, festivala pesmi in literature. Na številnih mednarodnih športnih dogodkih, kot so svetovno prvenstvo, svetovni pokal v ragbiju in igrah Commonwealtha, ima Wales svoja moštva, čeprav na olimpijskih igrah valižanski športniki tekmujejo v imenu Velike Britanije. Ragbijska zveza (Rugby union) je simbol valižanske identitete in izražanja narodne zavesti. Plaid Cymru, waleška narodna stranka, se zavzema za neodvisnost. Drugi Valižani si prizadevajo za ustanovitev waleškega parlamenta, na katerega naj bi prešle izvršilne naloge londonske osrednje oblasti. Toda waleški volivci so na referendumu leta 1979 prav tak predlog zavrnili. V britanskem spodnjem domu, v katerem je skupno 650 poslancev, ima Wales 38 poslancev. Deželo upravlja Valižanski urad (Welsh Office) v glavnem mestu Cardiff, njegov vodja – državni sekretar za Wales – pa je član britanske vlade.

Anglija in Wales · Somerset (grofija) in Wales · Poglej več »