Andaluzija in Ceuta

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Andaluzija in Ceuta

Andaluzija vs. Ceuta

Andaluzija (špansko: Andalucía) je najjužnejša pokrajina na Pirenejskem polotoku, z 8,5 milijoni prebivalcev je najštevilčneje naseljena, po površini pa druga največja avtonomna skupnost v Španiji. Ceuta (špansko: ; berbersko Sebta) je špansko avtonomno mesto na severni obali Afrike.

Abd Al Rahman III.

Abd Al Rahman III. (arabsko عبد الرحمن الثالث, DIN: ′Abd ar-Rahmān ibn Muhammad ibn ′Abd Allāh ibn Muhammad ibn ′abd ar-Rahman ibn al-Hakam ar-Rabdi ibn Hisham ibn ′abd ar-Rahman ad-Dakhil, špansko Abderramán III), kordovski emir (912-929) in kalif (929-961) iz andaluške veje Omajadske dinastije, * 889 ali 891, Córdoba, † 961, Córdoba.

Abd Al Rahman III. in Andaluzija · Abd Al Rahman III. in Ceuta · Poglej več »

Al Andaluz

Al Andaluz leta 910 Al Andaluz (arabsko الأندلس‎, DIN al-ʼAndalus, špansko Al-Ándalus, portugalsko Al-Andalus, aragonsko Al-Andalus, katalonsko Al-Àndalus, berbersko Andalus ali Vandalus), znana tudi kot Mavrska Iberija in Islamska Iberija, je bila srednjeveška islamska država, ki je na svojem višku obsegala večino današnje Španije in Portugalske, Andoro in del južne Francije.

Al Andaluz in Andaluzija · Al Andaluz in Ceuta · Poglej več »

Almohadi

Almohadska dinastija (berbersko Imweḥḥden iz arabskega الموحدون, monoteisti ali unitarci) je bila maroška berberska muslimanska dinastija, ustanovljena okoli leta 1120 v berberski državi v Tinmelu v gorovju Atlas.

Almohadi in Andaluzija · Almohadi in Ceuta · Poglej več »

Almoravidi

Almoravidi so bili muslimanska berberska vladarska rodbina, ki je obstajala med letoma 1056 in 1147.

Almoravidi in Andaluzija · Almoravidi in Ceuta · Poglej več »

Atlantski ocean

Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.

Andaluzija in Atlantski ocean · Atlantski ocean in Ceuta · Poglej več »

Azulejo

Glazirana pečnica Jorgeja Colaço-ja (1922) ki prikazujejo epizode iz bitke pri Aljubarrota (1385) med Portugalci in kastiljsko vojsko. Del javne umetnosti v Lizboni, Portugalska. Azulejo (portugalsko:, špansko:, iz arabščine az - zulaiŷ الزل ali zellige زليج) je oblika portugalske ali španske poslikane, s kositrno glazuro obdelane keramike.

Andaluzija in Azulejo · Azulejo in Ceuta · Poglej več »

Črni škarnik

Črni škarnik, tudi črni škarnjek ali črni škarjek (znanstveno ime Milvus migrans), je ujeda iz družine kraguljev.

Andaluzija in Črni škarnik · Ceuta in Črni škarnik · Poglej več »

Beloglavi jastreb

Beloglávi jástreb (znanstveno ime Gyps fulvus) je ujeda iz družine kraguljev, predstavnik jastrebov Starega sveta.

Andaluzija in Beloglavi jastreb · Beloglavi jastreb in Ceuta · Poglej več »

Cádiz

Cádiz je glavno mesto province Cádiz v avtonomni skupnosti Andaluzija na jugu Španije z 121.739 prebivalci (2014).

Andaluzija in Cádiz · Cádiz in Ceuta · Poglej več »

Gibraltar

Gíbraltar je čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Andaluzija in Gibraltar · Ceuta in Gibraltar · Poglej več »

Gibraltarski preliv

Gibraltarski preliv iz vesolja. Pogled je usmerjen približno proti vzhodu, levo je Iberski polotok in desno Severna Afrika Gibraltarski preliv, tudi Gibraltarska ožina je ozek morski preliv, ki predstavlja edino povezavo med Atlantskim oceanom in Sredozemskim morjem ter ločuje Iberski polotok od Severne Afrike.

Andaluzija in Gibraltarski preliv · Ceuta in Gibraltarski preliv · Poglej več »

Justinijan I.

Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).

Andaluzija in Justinijan I. · Ceuta in Justinijan I. · Poglej več »

Kordovski kalifat

Kordovski kalifat (arabsko خلافة قرطبة‎, DIN Khilāfat Qurṭuba, špansko Califato de Córdoba) je bilo od leta 929 do 1031 islamsko kraljestvo na Iberskem polotoku in delu severne Afrike s prestolnico v Qurtubi, sedanji Córdobi.

Andaluzija in Kordovski kalifat · Ceuta in Kordovski kalifat · Poglej več »

Omajadski kalifat

Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.

Andaluzija in Omajadski kalifat · Ceuta in Omajadski kalifat · Poglej več »

Rekonkvista

Ponovno osvajanje Iberskega polotoka skozi leta Rekonkvista (špansko, portugalsko in.

Andaluzija in Rekonkvista · Ceuta in Rekonkvista · Poglej več »

Sredozemsko morje

Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.

Andaluzija in Sredozemsko morje · Ceuta in Sredozemsko morje · Poglej več »

Vizigotsko kraljestvo

Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok. Kraljestvo je bilo de facto neodvisno od Vhodnega rimskega cesarstva, katerega poskusi, da bi ponovno osvojili Iberski polotok, so bili samo delno uspešni in kratkotrajni. Na začetku 6. stoletja so vizigotsko ozemlje v Galiji začeli osvajati Franki. Vizigoti so obdržali samo ozek obalni pas ob Sredozemskem morju (Septimanija) in Iberski polotok, na katerem so podjarmili Svebe in Baske. Etnične razlike med domorodnimi Hispano-romani in Vizigoti so v 6. stoletju začele izginjati. Gotski jezik je začel izgubljati svojo vlogo cerkvenega jezika in je po spreobrnitvi Vizigotov v katolištvo leta 589 popolnoma izginil. Z vizigotskim zakonikom Liber Iudiciorum, ki je bil dokončam leta 654, se je ukinila tradicionalno različna zakonodaja za Rimljane in Vizigote. Liber Iudiciorum je verjetno postal osnova za špansko zakonodajo srednjega veka. Leta 711 so večino Vizigotskega kraljestva osvojili islamski osvajalci iz severne Afrike. V krščanskih rokah je ostal samo ozek severni pas Iberskega polotoka. Na tem ozemlju je lokalni zemljiški gospod Pelagij (špansko Pelayo), ki je bil zelo verjetno gotskega porekla, ustanovil srednjeveško Asturijsko kraljestvo. Vizigoti in njihovi prvi kralji so bili arijanci in zato v sporu s katoliško cerkvijo. Po njihovem prestopu v nicejsko krščanstvo je cerkev preko Toledskih cerkvenih zborov dobila ogromen vpliv na posvetne zadeve.

Andaluzija in Vizigotsko kraljestvo · Ceuta in Vizigotsko kraljestvo · Poglej več »