Ameriška državljanska vojna in Nevada

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Ameriška državljanska vojna in Nevada

Ameriška državljanska vojna vs. Nevada

Ameriška državljanska vojna (tudi secesijska vojna) je bila državljanska vojna v ZDA med južnim in severnimi zveznimi državami zaradi pravic posameznih držav ter vprašanja suženjstva. Nevada je celinska zvezna država na Zahodu Združenih držav Amerike.

Abraham Lincoln

Abraham Lincoln (tudi Abe Lincoln, »Pošteni Abe« in »Veliki emancipator« (Great Emancipator), ameriški politik, * 12. februar 1809, Sinking Spring Farm pri Hodgenvillu, okrožje Hardin, Kentucky, ZDA, † 15. april 1865, Washington. Lincoln je bil 16. predsednik Združenih držav Amerike (od leta 1861 do 1865) in prvi republikanski predsednik. Močno je nasprotoval širjenju suženjstva v zvezna ozemlja, zato je njegova zmaga na predsedniških volitvah leta 1860 še podkrepila razdelitev naroda na dva dela. Pred njegovo umestitvijo marca 1861 se je sedem južnih suženjskih zveznih držav odcepilo od ZDA, ustanovilo Konfederacijske države Amerike ter v upravljanje prevzelo trdnjave ter drugo lastnino ZDA in njene vojske na svojem ozemlju. Ti dogodki so kmalu privedli do ameriške državljanske vojne. Lincoln je bil prekaljen politik, ki je s spretnim uravnotežanjem nasprotujočih si mnenj in usmerjanju medsebojno sovražnih skupin k skupnemu cilju pripeljal vojno do zmage ZDA nad odcepljenimi konfederacijskimi državami. Njegove vodstvene sposobnosti so se izkazale v diplomatskem ravnanju z obmejnimi suženjskimi zveznimi državami na začetku bojev, v zavrnitvi poskusa kongresa, da bi ponovno uredil Lincolnov predsedniški kabinet (1862), v številnih govorih in objavah, ki so pripomogli k mobilizaciji severnih držav ter v zavrnitvi miru v predsedniški kampanji leta 1864. Nekateri ga grajajo zaradi izdajanja izvršnih ukazov, nasprotujočih habeas corpus ter zapiranja nasprotujočih vladnih uradnikov in nekaterih založnikov. Lincoln je imel močan vpliv na politične in družbene ustanove ZDA. Njegovo najpomembnejše dejanje je bilo tu morda osnovanje pogojev za večjo centralizacijo moči v zvezni vladi in oslabitev moči vlad posameznih zveznih držav, čeprav to ni dorečeno. Zvezna vlada je bila po t. i. rekonstrukciji ponovno oslabljena, sodobna administrativna zvezna država pa je nastala šele z Rooseveltovim New Dealom 70 let kasneje. Lincoln je bil tudi predsednik, ki je zahvalni dan proglasil za narodni praznik, ustanovil ministrstvo za poljedelstvo (čeprav ne na nivoju kabineta), prenovil narodno bančništvo in banke ter za zvezni državi priznal Zahodno Virginijo in Nevado. Prav tako je s podpisom Zakona o zemlji priseljencev (Homestead Act) leta 1862 spodbudil prizadevanja za naselitev belcev na ameriškem Zahodu. Kakorkoli, najbolj slovi po ključni vlogi pri ukinitvi suženjstva v ZDA z uzakonitvijo Razglasa o odpravi suženjstva (Emancipation Proclamation), ki je pripravil tla za popolno odpravo le-tega.

Abraham Lincoln in Ameriška državljanska vojna · Abraham Lincoln in Nevada · Poglej več »

Arizona

Arizóna (angleško, špansko) je ena od jugozahodnih zveznih držav ZDA. Je jugozahodni del četverne točke z Utahom na severozahodu, Koloradom na severovzhodu in Novo Mehiko na jugovzhodu, poleg njih pa meji še na Nevado na severozahodu, Kalifornijo na zahodu ter mehiški zvezni državi Sonora in Spodnja Kalifornija na jugu. Je 6. največja ameriška zvezna država po površini, in 14. po številu prebivalcev; po podatkih iz leta 2020 je v Arizoni živelo nekaj več kot sedem milijonov ljudi. Glavno in največje mesto je Phoenix. Zgodovinsko je ozemlje sedanje Arizone kot del province Alta California spadalo pod Španski imperij, leta 1821 pa je pripadlo osamosvojeni Mehiki. Združene države Amerike so večino pridobile po zmagi v ameriško-mehiški vojni leta 1848, preostanek pa z odkupom. Širše znana je zlasti po Velikem kanjonu reke Kolorado. Prebivalstvo je raznoliko; približno četrtina ozemlja pripada indijanskim rezervatom, od 1980. let pa je pomembno tudi priseljevanje Latinoameričanov z juga. Phoenix, Tucson in druga urbana središča so razvila obširna predmestja. Image:Canyon de Chelly 7-27-09 (2).JPG Image:Apache Sitgreaves Nima2.JPG Image:Phoenix AZ Downtown from airplane.jpg.

Ameriška državljanska vojna in Arizona · Arizona in Nevada · Poglej več »

Kalifornija

Kalifórnija (angleško in špansko California) je zahodna zvezna država ZDA, ki meji na Tihi ocean.

Ameriška državljanska vojna in Kalifornija · Kalifornija in Nevada · Poglej več »

Oregon

Óregon (angleško) je ameriška zvezna država, ki leži na severozahodu ZDA.

Ameriška državljanska vojna in Oregon · Nevada in Oregon · Poglej več »

Republikanska stranka (ZDA)

ameriške zastave, simbol stranke Republikanska stranka (Republican Party, tudi Grand Old Party ali GOP) je ena od dveh glavnih političnih strank v Združenih državah Amerike.

Ameriška državljanska vojna in Republikanska stranka (ZDA) · Nevada in Republikanska stranka (ZDA) · Poglej več »

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Ameriška državljanska vojna in Združene države Amerike · Nevada in Združene države Amerike · Poglej več »

Zvezna država Združenih držav Amerike

Zvezna država Združenih držav Amerike je vsaka od petdesetih držav, ki sestavljajo Združene države Amerike.

Ameriška državljanska vojna in Zvezna država Združenih držav Amerike · Nevada in Zvezna država Združenih držav Amerike · Poglej več »