Podobnosti med Amalasunta in Zgodovina Rimskega cesarstva
Amalasunta in Zgodovina Rimskega cesarstva še 17 stvari v skupni (v Unijapedija): Afrika (rimska provinca), Amalasunta, Atalarik, Belizar, Bizantinsko cesarstvo, Grščina, Iberski polotok, Justinijan I., Latinščina, Ostrogotsko kraljestvo, Ravena, Sicilija, Teodahad, Teoderik Veliki, Toskana, Vandali, Vizigotsko kraljestvo.
Afrika (rimska provinca)
Afrika, rimska provinca, ustanovljena po porazu Kartagine v tretji punski vojni.
Afrika (rimska provinca) in Amalasunta · Afrika (rimska provinca) in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Amalasunta
Amalasunta ali Amalasvinta (gotsko Amalaswinþa) je bila hčerka kralja Teodorika Velikega in od leta 526 do 534 kraljica ostrogotskega Italskega kraljestva, * okoli 495, Ravena, Italsko kraljestvo, † 30. april 535, otok Martana, Italsko kraljestvo.
Amalasunta in Amalasunta · Amalasunta in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Atalarik
Atalarik (gotsko Aþalareiks) je bil leta 526-534 kralj ostrogotskega Italskega kraljestva, * 516, † 2. oktober 534.
Amalasunta in Atalarik · Atalarik in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Belizar
Flavij Belizar (latinsko, grško, Flávios Velisários) je bil magister militum (poveljnik armade) Bizantinskega cesarstva, * okoli 500, † 565.
Amalasunta in Belizar · Belizar in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Amalasunta in Bizantinsko cesarstvo · Bizantinsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Amalasunta in Grščina · Grščina in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Amalasunta in Iberski polotok · Iberski polotok in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Amalasunta in Justinijan I. · Justinijan I. in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Amalasunta in Latinščina · Latinščina in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Ostrogotsko kraljestvo
Ostrogotsko kraljestvo je bilo kraljestvo, ki je nastalalo v zgodnjem srednjem veku, oziroma v obodbju pozne antike.
Amalasunta in Ostrogotsko kraljestvo · Ostrogotsko kraljestvo in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Ravena
Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.
Amalasunta in Ravena · Ravena in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Amalasunta in Sicilija · Sicilija in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Teodahad
Teodahad (gotsko Þiudahaþus, latinsko) je bil od leta 534 do 536 kralj ostrogotskega Italskega kraljestva, * okoli 480 Tauresium (sedaj Gradište, Makedonija), † 536.
Amalasunta in Teodahad · Teodahad in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Teoderik Veliki
Teoderik Veliki (gotsko Þiudareiks, latinsko, grško Θευδέριχος), pogosto tudi Teodorik, kralj Ostrogotov (475-526), kralj Italskega kraljestva (493–526), regent Vizigotskega kraljestva (511–526) in podkralj Vzhodnega rimskega cesarstva, * 454, Nežidersko jezero, Norik, † 30. avgust 526, Ravena, Italsko kraljestvo.
Amalasunta in Teoderik Veliki · Teoderik Veliki in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Toskana
Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Amalasunta in Toskana · Toskana in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Vandali
Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.
Amalasunta in Vandali · Vandali in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Vizigotsko kraljestvo
Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok. Kraljestvo je bilo de facto neodvisno od Vhodnega rimskega cesarstva, katerega poskusi, da bi ponovno osvojili Iberski polotok, so bili samo delno uspešni in kratkotrajni. Na začetku 6. stoletja so vizigotsko ozemlje v Galiji začeli osvajati Franki. Vizigoti so obdržali samo ozek obalni pas ob Sredozemskem morju (Septimanija) in Iberski polotok, na katerem so podjarmili Svebe in Baske. Etnične razlike med domorodnimi Hispano-romani in Vizigoti so v 6. stoletju začele izginjati. Gotski jezik je začel izgubljati svojo vlogo cerkvenega jezika in je po spreobrnitvi Vizigotov v katolištvo leta 589 popolnoma izginil. Z vizigotskim zakonikom Liber Iudiciorum, ki je bil dokončam leta 654, se je ukinila tradicionalno različna zakonodaja za Rimljane in Vizigote. Liber Iudiciorum je verjetno postal osnova za špansko zakonodajo srednjega veka. Leta 711 so večino Vizigotskega kraljestva osvojili islamski osvajalci iz severne Afrike. V krščanskih rokah je ostal samo ozek severni pas Iberskega polotoka. Na tem ozemlju je lokalni zemljiški gospod Pelagij (špansko Pelayo), ki je bil zelo verjetno gotskega porekla, ustanovil srednjeveško Asturijsko kraljestvo. Vizigoti in njihovi prvi kralji so bili arijanci in zato v sporu s katoliško cerkvijo. Po njihovem prestopu v nicejsko krščanstvo je cerkev preko Toledskih cerkvenih zborov dobila ogromen vpliv na posvetne zadeve.
Amalasunta in Vizigotsko kraljestvo · Vizigotsko kraljestvo in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Amalasunta in Zgodovina Rimskega cesarstva imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Amalasunta in Zgodovina Rimskega cesarstva
Primerjava med Amalasunta in Zgodovina Rimskega cesarstva
Amalasunta 25 odnose, medtem ko je Zgodovina Rimskega cesarstva 444. Saj imajo skupno 17, indeks Jaccard je 3.62% = 17 / (25 + 444).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Amalasunta in Zgodovina Rimskega cesarstva. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: