191 odnosi: Acetilen, Alergijski kontaktni dermatitis, Alken, Alkilacija, Aluminat, Aluminijev acetat, Aluminijev fluorid, Aluminijev fosfid, Aluminijev hidrid, Aluminijev hidroksid, Aluminijev karbid, Aluminijev klorid, Aluminijev nitrid, Aluminijev oksid, Aluminijev sulfat, Alzheimerjeva bolezen, Amalgam, Ameriški državni inštitut za standarde, Amin, Amonijak, Amper, Antacid, Argon, Asteroid, Avstralija, Železo, Baker, Bakterije, Barijev fluorid, Bayerjev proces, Baza (kemija), Bemit, Beril, Biologija, Boksit, Bor, Britanska Kolumbija, Cink, Clausov proces, Diaspor, Disproporcionacija, Duraluminij, Ekološka nesreča v Ajki, Električna prevodnost, Elektroliza, Endocitoza, Endotelij, Estrogen, Falklandska vojna, Fluorit, ..., Fosfin, Galun, Galvanski člen, Gavs, Gen, Gibsit, Glinenec, Glive, Gostota, Granat, Grki, Guma, Hall-Héroultov proces, Hans Christian Ørsted, Henri Sainte-Claire Deville, Hidrid, Hidroliza, Humphry Davy, Infrardeče valovanje, Islandija, Izotop, Jeklo, Kalcij, Kalciniranje, Kalij, Kamnina, Kanada, Katalizator, Kelacija, Kemijski element, Kemijski simbol, Keramika, Kerozin, Kisik, Kislina, Kitajska, Kitara, Klorid, Klorovodikova kislina, Korozija, Korund, Kositer, Kost, Kovina, Kremen, Kriolit, Krom, Krovno tkivo, Krvno-možganska pregrada, Latinščina, Ledvica, Lewisova teorija kislin in baz, Litijev hidrid, Luna, Magnezij, Mangan, Masno število, Mednarodna organizacija za standardizacijo, Meja plastičnosti, Metan, Meteorit, Mineral, Mohsova trdotna lestvica, Nafta, Napoleon III., Natrij, Natrijev aluminat, Natrijev fluorid, Natrijev hidroksid, Natrijev klorid, Nemški inštitut za standardizacijo, Norveška, Ogljikovodik, Ognjenik, Ohio, Oksid, Oksidacijsko stanje, Oktaeder, Organska kemija, Osrednje živčevje, Osteopenija, Papir, Paul Héroult, Pšenica, Pierre Berthier, Pigment, Pirotehnika, Platina, Polieten, Polimer, Polimorfizem (kristalografija), Prožnostni modul, Proton, Québec, Radioaktivnost, Razpolovni čas, Reducent, Rubin, Rusija, Safir, Silicij, Sirek, Smrtni odmerek, Spajkanje, Spinel, Srebro, Starorimska civilizacija, Steklo, Strojilo, Sublimacija, Sulfat, Supernova, Superprevodnost, Talum, Težka kovina, Termit (kemija), Tesla (enota), Tetraeder, Toplota, Toplotna prevodnost, Tranzistor, Trdnost, Trdota, Trimetilaluminij, Turkiz, Usnje, Varjenje, Vidni spekter, Voda, Vodik, Vodikov sulfid, Volt, Vrstno število, Združene države Amerike, Združeni arabski emirati, Zgoščenka, Zlato, Zlitina, Znojenje, Zrcalo, Zvezda. Razširi indeks (141 več) »
Acetilen
Acetilen (iz latinskega acetum – kis in grškega ὕλη - les, snov) ali etin je brezbarven plin s kemijsko formulo C2H2 (CH≡CH).
Novo!!: Aluminij in Acetilen · Poglej več »
Alergijski kontaktni dermatitis
Alergijski kontaktni dermatitis je kronična ponavljajoča alergijska dermatoza, IV.
Novo!!: Aluminij in Alergijski kontaktni dermatitis · Poglej več »
Alken
Struturna formula in model etena, najpreprostejšega alkena. Alkeni ali olefini so nenasičeni ogljikovodiki (spojine ogljika in vodika), ki imajo v verigi ogljikovih atomov eno dvojno vez.
Novo!!: Aluminij in Alken · Poglej več »
Alkilacija
Alkilacija je prenos alkilne skupine z ene spojine na drugo.
Novo!!: Aluminij in Alkilacija · Poglej več »
Aluminat
Tetrahidroksoaluminatni ion Aluminat je spojina, ki vsebuje aluminijev oksoanion.
Novo!!: Aluminij in Aluminat · Poglej več »
Aluminijev acetat
Aluminijev acetat ali aluminijev etanoat, včasih okrajšano na AlAc, je kemijska spojina s formulo C6H9AlO6 ali Al(CH3COO)3.
Novo!!: Aluminij in Aluminijev acetat · Poglej več »
Aluminijev fluorid
Aluminijev fluorid je kemijska spojina s formulo AlF3.
Novo!!: Aluminij in Aluminijev fluorid · Poglej več »
Aluminijev fosfid
Aluminijev fosfid (AlP) je anorganska spojina, ki se uporablja v polprevodnikih in v proizvodnji pesticidov.
Novo!!: Aluminij in Aluminijev fosfid · Poglej več »
Aluminijev hidrid
Aluminijev hidrid, katerega kemijska formula je AlH3, je spojina vodika in aluminija.
Novo!!: Aluminij in Aluminijev hidrid · Poglej več »
Aluminijev hidroksid
Aluminijev hidroksid, tudi aluminijev hidrat ali trihidrat (Al2O3•3H2O), je aluminijeva spojina s kemijsko formulo Al(OH)3.
Novo!!: Aluminij in Aluminijev hidroksid · Poglej več »
Aluminijev karbid
Aluminijev karbid je kemijska spojina s formulo Al4C3.
Novo!!: Aluminij in Aluminijev karbid · Poglej več »
Aluminijev klorid
Aluminijev klorid je anorganska spojina s formulo AlCl3.
Novo!!: Aluminij in Aluminijev klorid · Poglej več »
Aluminijev nitrid
Aluminijev nitrid je spojina aluminija in dušika s formulo AlN.
Novo!!: Aluminij in Aluminijev nitrid · Poglej več »
Aluminijev oksid
Aluminijev oksid, aluminijev(III) oksid ali glinica je anorganska spojina s kemijsko formulo Al2O3.
Novo!!: Aluminij in Aluminijev oksid · Poglej več »
Aluminijev sulfat
Aluminijev sulfat je kemijska spojina s formulo Al2(SO4)3.
Novo!!: Aluminij in Aluminijev sulfat · Poglej več »
Alzheimerjeva bolezen
Alzheimerjeva bolezen je kronična progresivna nevrodegenerativna bolezen, pri kateri so v ospredju znaki demence.
Novo!!: Aluminij in Alzheimerjeva bolezen · Poglej več »
Amalgam
Amalgam je zlitina živega srebra s kovinami: natrijem, cinkom, bakrom, srebrom in zlatom.
Novo!!: Aluminij in Amalgam · Poglej več »
Ameriški državni inštitut za standarde
Ameriški državni inšitut za standarde (znan tudi pod kratico ANSI) je neprofitno združenje v ZDA, ki skrbi za razvoj standardov za izdelke, storitve, sisteme, procese in osebje.
Novo!!: Aluminij in Ameriški državni inštitut za standarde · Poglej več »
Amin
Splošna zgradba amina. Amini so organske spojine s funkcionalno skupino, ki vsebuje dušikov atom s parom neveznih elektronov.
Novo!!: Aluminij in Amin · Poglej več »
Amonijak
Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.
Novo!!: Aluminij in Amonijak · Poglej več »
Amper
Ampêr (oznaka A) je osnovna enota SI za električni tok.
Novo!!: Aluminij in Amper · Poglej več »
Antacid
Antacidi so skupina zdravil, ki se uporabljajo za zmanjševanje kislosti želodčnega soka.
Novo!!: Aluminij in Antacid · Poglej več »
Argon
Árgon (iz starogrške besede άργός, počasi delujoč, zaradi njegove kemijske inertnosti) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ar in atomsko število 18.
Novo!!: Aluminij in Argon · Poglej več »
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Novo!!: Aluminij in Asteroid · Poglej več »
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Novo!!: Aluminij in Avstralija · Poglej več »
Železo
Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.
Novo!!: Aluminij in Železo · Poglej več »
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Novo!!: Aluminij in Baker · Poglej več »
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Novo!!: Aluminij in Bakterije · Poglej več »
Barijev fluorid
Barijev fluorid je trdna spojina barija in fluora s kemijsko formulo BaF2, ki tvori prozorne kristale.
Novo!!: Aluminij in Barijev fluorid · Poglej več »
Bayerjev proces
Shema Bayerjevega procesa Bayerjev proces je glavni industrijski proces za proizvodnjo aluminijevega oksida (glinica, Al2O3) iz boksita.
Novo!!: Aluminij in Bayerjev proces · Poglej več »
Baza (kemija)
Baza, lug ali lužina je po Arrheniusovi definiciji kemijska spojina, ki ob raztapljanju v vodi bodisi odda hidroksidni ion, bodisi prejme vodikov ion.
Novo!!: Aluminij in Baza (kemija) · Poglej več »
Bemit
Bemit je aluminijev oksid hidroksid s kemijsko formulo (γ-AlO(OH)).
Novo!!: Aluminij in Bemit · Poglej več »
Beril
Beril je mineral, berilijev aluminijev ciklosilikat s kemijsko formulo Be3Al2.
Novo!!: Aluminij in Beril · Poglej več »
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Novo!!: Aluminij in Biologija · Poglej več »
Boksit
Boksit Boksit z jedrom nepreperele kamnine Boksit je najpomembnejša aluminijeva ruda.
Novo!!: Aluminij in Boksit · Poglej več »
Bor
Bor ima lahko več pomenov.
Novo!!: Aluminij in Bor · Poglej več »
Britanska Kolumbija
Britanska Kolumbija (ali BC) je ena od desetih kanadskih provinc.
Novo!!: Aluminij in Britanska Kolumbija · Poglej več »
Cink
Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.
Novo!!: Aluminij in Cink · Poglej več »
Clausov proces
Kupi žvepla, proizvedenega po Clausovem postopku v Alberti, Kanada Clausov proces je najpomembnejši proces za odstranjevanje žvepla iz plinov.
Novo!!: Aluminij in Clausov proces · Poglej več »
Diaspor
Diaspor je naravni aluminijev oksid hidroksid s kemijsko formulo, α-AlO(OH), ki kristalizira v ortorombskem kristalnem sistemu.
Novo!!: Aluminij in Diaspor · Poglej več »
Disproporcionacija
Izraz disproporcionacija se v kemiji uporablja za opis dveh vrst kemijskih reakcij.
Novo!!: Aluminij in Disproporcionacija · Poglej več »
Duraluminij
Duraluminij Duraluminij je zlitina iz aluminija, bakra, magnezija in mangana.
Novo!!: Aluminij in Duraluminij · Poglej več »
Ekološka nesreča v Ajki
Mesto Ajka pred nesrečo Ekološka nesreča v mestu Ajka na Madžarskem se je pripetila 4. oktobra 2010, ko je popustil zbiralnik odpadnih snovi iz bližnje tovarne aluminija; posledično se je po naselju in okolici razlila strupena snov, ki je vstopila tudi v vodni sistem ter porečje in samo Donavo.
Novo!!: Aluminij in Ekološka nesreča v Ajki · Poglej več »
Električna prevodnost
Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.
Novo!!: Aluminij in Električna prevodnost · Poglej več »
Elektroliza
Aparat za elektrolizo Elektrolíza je kemijski postopek, s pomočjo katerega se izvaja redukcija in oksidacija kemijskih elementov oz.
Novo!!: Aluminij in Elektroliza · Poglej več »
Endocitoza
Endocitóza je celični proces, pri katerem celica vnese snov (molekule ali druge celice) prek celične membrane v svojo notranjost.
Novo!!: Aluminij in Endocitoza · Poglej več »
Endotelij
Prikaz zgradbe žile z označenim endotelijem. Endotélij je notranja plast obtočil iz enoskladnega ploščatega epitelija.
Novo!!: Aluminij in Endotelij · Poglej več »
Estrogen
Estriol (dve hidroksilni (OH–) skupini na obroču D (skrajni desni obroč)). Estrogéni so steroidni hormoni z 18 ogljikovimi atomi, ki se sintetizirajo v jajčnikih, manj tudi v modih.
Novo!!: Aluminij in Estrogen · Poglej več »
Falklandska vojna
Falklandska vojna,, tudi anglo-argentinska vojna, britansko-argentinska vojna) je bila vojna med Argentino in Združenim kraljestvom, ki sta se sprli zaradi vprašanja posesti Falklandskih otokov, Južne Georgie in Južnega Sandwichevega otočja. Vojaški spopad je trajal 74 dni. Povod za vojno je bila zasedba Južne Georgie 19. marca 1982, ko so argentinske oborožene sile izvedle invazijo, premagale manjšo britansko garnizijo, okupirale otoke in jih razglasile za argentinsko posest. Vojna se je končala 14. junija istega leta, ko se je Argentina predala. Nobena država ni v času oboroženega konflikta razglasila vojnega stanja, izven območja spornih otokov tudi ni bilo nobene vojaške aktivnosti. Argentina tako ta konflikt šteje za ponovno zasedbo svojega ozemlja, medtem ko Združeno kraljestvo za invazijo na britansko odvisno ozemlje. To je bila prva večja pomorska in amfibijska vojaška operacija po koncu korejske vojne. Ker so bili glavni razlogi boj za ozemlje oz. kolonije, je ta vojna poimenovana tudi kot zadnja kolonialna vojna. Največja argentinska množična izguba je bila potopitev lahke križarke ARA ''General Belgrano'' (323 mrtvih), največja britanska pa potopitev fregate HMS ''Ardent (F184)'' (22 mrtvih).
Novo!!: Aluminij in Falklandska vojna · Poglej več »
Fluorit
Fluorit ali jedavec je kalcijeva sol fluorovodikove kisline s kemijsko formulo CaF2.
Novo!!: Aluminij in Fluorit · Poglej več »
Fosfin
Fosfin je krajše ime za fosforjev hidrid (PH3), po poimenovanju IUPAC tudi kot fosfan.
Novo!!: Aluminij in Fosfin · Poglej več »
Galun
O. Galun je kemijska spojina, običajno hidrirani dvojni aluminijev sulfat s splošno formulo, v kateri je X enovalentni kation, na primer kalij, natrij ali amonij.
Novo!!: Aluminij in Galun · Poglej več »
Galvanski člen
Shema galvanskega člena Galvanski člen (tudi napetostni člen) je naprava, v kateri potekajo spontane redoks reakcije. Med galvanske člene uvrščamo baterije in akumulatorje, ki jih uporabljamo kot vir električne energije (enosmerne napetosti). Poenostavljeno lahko rečemo, da galvanski člen pretvarja kemično energijo v električno.
Novo!!: Aluminij in Galvanski člen · Poglej več »
Gavs
Gavs ali izvorno gauss (okrajšava G) je fizikalna enota za merjenje gostote magnetnega polja.
Novo!!: Aluminij in Gavs · Poglej več »
Gen
spajanja izrežejo: protein kodirajo le eksoni. Diagram označuje kot gen regijo okrog 40 baznih parov. V resnici je večina genov več stokrat daljša. Gen je umestljiva regija genomskega zaporedja in ustreza enoti dedovanja s pridruženimi regulatornimi regijami, prepisljivimi regijami in/ali drugimi regijami funkcionalnega zaporedja.
Novo!!: Aluminij in Gen · Poglej več »
Gibsit
Gibsit je ena od mineralnih oblik aluminijevega hidroksida (Al(OH)3).
Novo!!: Aluminij in Gibsit · Poglej več »
Glinenec
Glinenci (KAlSi3O8 - NaAlSi3O8 - CaAl2Si2O8) so skupina kamninotvornih tektosilikatnih mineralov, ki sestavljajo okrog 60% Zemljine skorje.
Novo!!: Aluminij in Glinenec · Poglej več »
Glive
Glive (znanstveno ime Fungi) spadajo v domeno Evkarije in so eno izmed kraljestev živih bitij.
Novo!!: Aluminij in Glive · Poglej več »
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Novo!!: Aluminij in Gostota · Poglej več »
Granat
Granati so skupina silikatnih mineralov s splošno formulo X3Y23.
Novo!!: Aluminij in Granat · Poglej več »
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Novo!!: Aluminij in Grki · Poglej več »
Guma
Zbiranje lateksa iz ranjenega debla kavčukovca Guma je elastični ogljikovodikov polimer, ki ga pridobivamo iz mlečne emulzije (znane kot lateks) iz mnogih rastlin, lahko pa jo pridobimo tudi sintetično.
Novo!!: Aluminij in Guma · Poglej več »
Hall-Héroultov proces
Hall–Héroult proces je glavni industrijski proces za proizvodnjo aluminija.
Novo!!: Aluminij in Hall-Héroultov proces · Poglej več »
Hans Christian Ørsted
Hans Christian Ørsted, danski fizik in kemik, * 14. avgust 1777, Rudkøbing, otok Langeland, Danska, † 9. marec 1851, København, Danska.
Novo!!: Aluminij in Hans Christian Ørsted · Poglej več »
Henri Sainte-Claire Deville
Henri Étienne Sainte-Claire Deville je bil francoski kemik, * 11. marec 1818, † 1. julij 1881.
Novo!!: Aluminij in Henri Sainte-Claire Deville · Poglej več »
Hidrid
Hidrid je binarna spojina z vodikom (spojina med vodikom in še enim elementom), v kateri je vodik bolj ali manj elektronegativen del molekule te spojine.
Novo!!: Aluminij in Hidrid · Poglej več »
Hidroliza
Hidroliza (iz grščine hydro.
Novo!!: Aluminij in Hidroliza · Poglej več »
Humphry Davy
Sir Humphry Davy, PRS, angleški kemik in fizik, * 17. december 1778, Penzance, grofija Cornwall, Anglija, † 29. maj 1829, Ženeva, Švica.
Novo!!: Aluminij in Humphry Davy · Poglej več »
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Novo!!: Aluminij in Infrardeče valovanje · Poglej več »
Islandija
Islandija (islandsko Ísland) je otoška država v severnem Atlantskem oceanu, med Grenlandijo in Britanskim otočjem, severozahodno od Ferskih otokov.
Novo!!: Aluminij in Islandija · Poglej več »
Izotop
Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.
Novo!!: Aluminij in Izotop · Poglej več »
Jeklo
Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.
Novo!!: Aluminij in Jeklo · Poglej več »
Kalcij
Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.
Novo!!: Aluminij in Kalcij · Poglej več »
Kalciniranje
Kalciniranje je termični postopek pri katerem materialu povečamo gostoto ter mu zmanjšamo aktivno površino (bet).
Novo!!: Aluminij in Kalciniranje · Poglej več »
Kalij
Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.
Novo!!: Aluminij in Kalij · Poglej več »
Kamnina
Gabro Sedimentni peščenjak s pasovi železovega oksida Metamorfni pasasti gnajs Kamacit Črni tektit ZRN Kamnína (tudi kamenína) je trden naraven skupek mineralov in/ali mineraloidov.
Novo!!: Aluminij in Kamnina · Poglej več »
Kanada
Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).
Novo!!: Aluminij in Kanada · Poglej več »
Katalizator
Katalizátor je v kemiji snov, ki zmanjšuje aktivacijsko energijo snovi.
Novo!!: Aluminij in Katalizator · Poglej več »
Kelacija
Kelatni kompleks med EDTA in kovinski kationom (M) Kelácija je nastanek ali prisotnost dveh ali več koordinacijskih vezi med osrednjim kovinskim kationom ter polidentatnim ligandom, ki se z dvema ali več atomi veže v anorganski kompleks, imenovan kelat oz.
Novo!!: Aluminij in Kelacija · Poglej več »
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Novo!!: Aluminij in Kemijski element · Poglej več »
Kemijski simbol
Kemijski simbol je standardna kratica oziroma skrajšana različica imena kemijskega elementa, ki se uporablja v kemijskih formulah.
Novo!!: Aluminij in Kemijski simbol · Poglej več »
Keramika
Porcelanska vaza, dinastija Ming, datirana v leto 1403–1424 Med keramične materiale spadajo vse nekovinske in anorganske snovi.
Novo!!: Aluminij in Keramika · Poglej več »
Kerozin
Kerozin je brezbarven vnetljiv ogljikovodik, ki se pridobiva z destilacijo surove nafte.
Novo!!: Aluminij in Kerozin · Poglej več »
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Novo!!: Aluminij in Kisik · Poglej več »
Kislina
Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.
Novo!!: Aluminij in Kislina · Poglej več »
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Novo!!: Aluminij in Kitajska · Poglej več »
Kitara
Akustična kitara Kitára (gr. kithara) je strunsko glasbilo, ki ima po navadi 6 strun.
Novo!!: Aluminij in Kitara · Poglej več »
Klorid
Kloridi so različne spojine s klorom, kar izključuje klorove spojine s kisikom in fluorom, kjer ima klor pozitivno vrednost oksidacijskega števila, saj sta elementa kisik in fluor bolj elektronegativna od klora in lahko le-tega oksidirata.
Novo!!: Aluminij in Klorid · Poglej več »
Klorovodikova kislina
Klorovodikova kislina je vodna raztopina vodikovega klorida (HCl).
Novo!!: Aluminij in Klorovodikova kislina · Poglej več »
Korozija
Korozija Korozíja je razdiralni napad na kovino in najpogosteje temelji na elektrokemijskih reakcijah, ki potekajo zaradi termodinamske nestabilnosti materiala v nekem okolju.
Novo!!: Aluminij in Korozija · Poglej več »
Korund
Korund (staroindijsko kauruntaka - rubinasto rdeča) je mineral aluminijevega oksida in spada med okside.
Novo!!: Aluminij in Korund · Poglej več »
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Novo!!: Aluminij in Kositer · Poglej več »
Kost
Številne kosti različnih oblik tvorijo človekovo stopalo Kost je trden organ, ki tvori del okostja pri vretenčarjih.
Novo!!: Aluminij in Kost · Poglej več »
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Novo!!: Aluminij in Kovina · Poglej več »
Kremen
Prelomljeni kremen Kremen (tudi kremenjak, kremenica in silicit, glede na namen pa kresilni kamen), je trd okrasni mineral, ki ima trdoto 7.
Novo!!: Aluminij in Kremen · Poglej več »
Kriolit
Kriolit (Na3AlF6, natrijev heksafluorido aluminat) je mineral, ki je v naravi zelo redek.
Novo!!: Aluminij in Kriolit · Poglej več »
Krom
Króm (latinsko chromium iz grške besede chroma; barva) je kemični element s simbolom Cr in atomskim številom 24 v periodnem sistemu.
Novo!!: Aluminij in Krom · Poglej več »
Krovno tkivo
Krovno tkivo (tudi vrhnjica, povrhnjica, epitel ali epitelij) je tkivo, ki ga sestavljajo celice na površini kože (kožna vrhnjica) ali notranjosti telesnih votlin ali organov sluznice.
Novo!!: Aluminij in Krovno tkivo · Poglej več »
Krvno-možganska pregrada
Posnetek endotelija podganje krvno-možganske pregrade z elektronskim mikroskopom. Krvno-možgánska pregráda ali hématoencefálna bariêra je pregrada, ki ščiti možgane pred molekulami iz krvnega obtoka, hkrati pa omogoča esencialne presnovne procese v možganih.
Novo!!: Aluminij in Krvno-možganska pregrada · Poglej več »
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Novo!!: Aluminij in Latinščina · Poglej več »
Ledvica
Prečni prerez ledvice. Položaj ledvic. Ledvice (tudi obisti) so parni organ fižolaste oblike, ki izločajo seč.
Novo!!: Aluminij in Ledvica · Poglej več »
Lewisova teorija kislin in baz
Lewisova kislina je molekularna entiteta (in ustrezna kemijska vrsta), ki je akceptor (prejemnik) elektronskega para in zato sposobna reagirati z Lewisovo bazo, pri čemer nastane Lewisov adukt.
Novo!!: Aluminij in Lewisova teorija kislin in baz · Poglej več »
Litijev hidrid
Litijev hidrid je anorganska spojina s formulo LiH.
Novo!!: Aluminij in Litijev hidrid · Poglej več »
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Novo!!: Aluminij in Luna · Poglej več »
Magnezij
Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.
Novo!!: Aluminij in Magnezij · Poglej več »
Mangan
Mangán (latinsko manganum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mn in atomsko število 25.
Novo!!: Aluminij in Mangan · Poglej več »
Masno število
Másno števílo (oznaka A) izraža na celo število zaokroženo maso atomskega jedra, izraženo v atomskih enotah mase.
Novo!!: Aluminij in Masno število · Poglej več »
Mednarodna organizacija za standardizacijo
Mednarodna organizacija za standardizacijo (International Organization for Standardization; kratica ISO) je mednarodno združenje organizacij za standardizacijo iz preko 140 držav.
Novo!!: Aluminij in Mednarodna organizacija za standardizacijo · Poglej več »
Meja plastičnosti
Meja plastičnosti (oznaka ReH) je tista meja, ki povzroči prvo trajno raztezanje.
Novo!!: Aluminij in Meja plastičnosti · Poglej več »
Metan
Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.
Novo!!: Aluminij in Metan · Poglej več »
Meteorit
Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.
Novo!!: Aluminij in Meteorit · Poglej več »
Mineral
Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.
Novo!!: Aluminij in Mineral · Poglej več »
Mohsova trdotna lestvica
Mohsovo trdòtno léstvico je leta 1812 sestavil nemški geolog in mineralog Friedrich Mohs za merjenje trdote mineralov in umetnih snovi.
Novo!!: Aluminij in Mohsova trdotna lestvica · Poglej več »
Nafta
V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.
Novo!!: Aluminij in Nafta · Poglej več »
Napoleon III.
Napoléon III.
Novo!!: Aluminij in Napoleon III. · Poglej več »
Natrij
Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.
Novo!!: Aluminij in Natrij · Poglej več »
Natrijev aluminat
Natrijev aluminat je pomembna anorganska spojina s poenostavljeno formulo NaAlO2.
Novo!!: Aluminij in Natrijev aluminat · Poglej več »
Natrijev fluorid
Natrijev fluorid je anorganska spojina s formulo NaF.
Novo!!: Aluminij in Natrijev fluorid · Poglej več »
Natrijev hidroksid
Natrijev hidroksid, znan tudi kot lužni kamen in kavstična soda,.
Novo!!: Aluminij in Natrijev hidroksid · Poglej več »
Natrijev klorid
Natrijev klorid, imenovan tudi sol, navadna sol, namizna sol ali halit, je ionska spojina s kemijsko formulo NaCl.
Novo!!: Aluminij in Natrijev klorid · Poglej več »
Nemški inštitut za standardizacijo
Logotip Nemški inštitut za standardizacijo (kratko DIN) je nemški nacionalni inštitut za standardizacijo, ki pripravlja standarde DIN.
Novo!!: Aluminij in Nemški inštitut za standardizacijo · Poglej več »
Norveška
Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.
Novo!!: Aluminij in Norveška · Poglej več »
Ogljikovodik
Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.
Novo!!: Aluminij in Ogljikovodik · Poglej več »
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Novo!!: Aluminij in Ognjenik · Poglej več »
Ohio
Ohio je zvezna država ZDA.
Novo!!: Aluminij in Ohio · Poglej več »
Oksid
Bakrov(II) oxid Svinčev/II,III) oksid (minij) Silicijev(IV) oskid (kamena strela) Aluminijev(III) oksid (korund in safir) Dušikovi oksidi so strupen rjav plin '''Zarjavel vijak'''Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi. Oksid (iz grškega ὀξύς, ki pomeni oster ali kisel) je kemična spojina kisika v oksidacijskem stanju -2 z drugimi kemijskimi elementi.
Novo!!: Aluminij in Oksid · Poglej več »
Oksidacijsko stanje
Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.
Novo!!: Aluminij in Oksidacijsko stanje · Poglej več »
Oktaeder
animacija) Óktaeder (redkeje tudi osmérec in osmêrec) je konveksni polieder v splošnem omejen z osmimi mnogokotniki (po navadi trikotniki), ki predstavljajo stranske poloskve.
Novo!!: Aluminij in Oktaeder · Poglej več »
Organska kemija
Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.
Novo!!: Aluminij in Organska kemija · Poglej več »
Osrednje živčevje
Osrednje (centralno) živčevje oziroma osrednji živčni sistem je pri vretenčarjih največji del živčevja, ki ga sestavljajo možgani in hrbtenjača.
Novo!!: Aluminij in Osrednje živčevje · Poglej več »
Osteopenija
Osteopenija je pojav zmanjšanja kostne mase zaradi spremenjenega razmerja med izgubljeno in obnovljeno kostno maso.
Novo!!: Aluminij in Osteopenija · Poglej več »
Papir
srednjem veku konoplje Papír je ploskovni material, sestavljen pretežno iz prepleta vlaknin, na katerega se zapisujejo znaki (črke in/ali črte), simboli...
Novo!!: Aluminij in Papir · Poglej več »
Paul Héroult
Paul Louis-Toussaint Héroult je bil francoski znanstvenik, ki je odkril elektrolizo aluminijevega oksida in razvil postopek za elektrolitsko proizvodnjo aluminija,R.J. Fruehan, urednik, in 20 avtorjev.
Novo!!: Aluminij in Paul Héroult · Poglej več »
Pšenica
Pšenica (znanstveno ime Triticum ssp.) je kulturna rastlina, ki zraste v višino do 1,5 m. Je ena najstarejših kulturnih rastlin na svetu.
Novo!!: Aluminij in Pšenica · Poglej več »
Pierre Berthier
Pierre Berthier je bil francoski geolog in rudarski inženir, * 3. julij 1782, Nemours, Francija, 24. avgust 1861, Pariz, Francija.
Novo!!: Aluminij in Pierre Berthier · Poglej več »
Pigment
Naravni ultramarinski pigment v prahu Sintetični ultramarinski pigment Pigmenti so kemične spojine, ki odražajo le določene valovne dolžine vidne svetlobe.
Novo!!: Aluminij in Pigment · Poglej več »
Pirotehnika
Pirothenika je znanost in obrt ustvarjanja ognjemetnih objektov, varnostnih vžigalnikov, svečk, eksplozivnih objektov, delov zračnih blazin ter plinskih eksplozij v rudarstvu, kamnoseštvu ter demoliciji.
Novo!!: Aluminij in Pirotehnika · Poglej več »
Platina
Plátina (latinsko platinum) je kemični element.
Novo!!: Aluminij in Platina · Poglej več »
Polieten
konformaciji stopnice. Polieten (kratica: PE) ali polietilen je najpogostejša plastika.
Novo!!: Aluminij in Polieten · Poglej več »
Polimer
Polipropilen Polimêr je ogromna molekula (makromolekula), ki je sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot (monomerov), povezanih s kovalentno kemijsko vezjo.
Novo!!: Aluminij in Polimer · Poglej več »
Polimorfizem (kristalografija)
V kristalografiji je polimorfizem sposobnost trdnine, da ima več kot eno kristalno strukturo.
Novo!!: Aluminij in Polimorfizem (kristalografija) · Poglej več »
Prožnostni modul
Próžnostni módul (tudi módul elástičnosti (predvsem v strojništvu) ali tudi Youngov módul) je fizikalna količina, določena pri raztezanju in stiskanju teles kot razmerje med mehansko napetostjo (silo na enoto preseka) in relativnim raztezkom v Hookovem zakonu.
Novo!!: Aluminij in Prožnostni modul · Poglej več »
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Novo!!: Aluminij in Proton · Poglej več »
Québec
Quebec (po starem pravopisu Kvebek) je največja provinca Kanade s 7.546.131 prebivalci (2006).
Novo!!: Aluminij in Québec · Poglej več »
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Novo!!: Aluminij in Radioaktivnost · Poglej več »
Razpolovni čas
Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.
Novo!!: Aluminij in Razpolovni čas · Poglej več »
Reducent
V kemijskih reakcijah, kot je oksidacija in redukcija (ali redoks reakcija), sta dve glavni vlogi: oksidant in reducent.
Novo!!: Aluminij in Reducent · Poglej več »
Rubin
Neobdelan rubin iz Mjanmarja Rubin je izjemno redek in zelo cenjen dragi kamen.
Novo!!: Aluminij in Rubin · Poglej več »
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Novo!!: Aluminij in Rusija · Poglej več »
Safir
Safir je redek dragi kamen, mineral korunda.
Novo!!: Aluminij in Safir · Poglej več »
Silicij
Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.
Novo!!: Aluminij in Silicij · Poglej več »
Sirek
Sirek (znanstveno ime Sorghum) je rod številnih trav, med katerimi so nekatere vzgajane kot žita, od katerih je mnogo uporabljenih kot živalska krma oz.
Novo!!: Aluminij in Sirek · Poglej več »
Smrtni odmerek
Strupena snov Smrtni odmerek je indikator smrtnosti določene snovi ali vrste sevanja.
Novo!!: Aluminij in Smrtni odmerek · Poglej več »
Spajkanje
Spajkanje s pomočjo spajkalnika Spajkanje ali lotanje je postopek, pri katerem s staljeno kovino povežemo različne kose kovin.
Novo!!: Aluminij in Spajkanje · Poglej več »
Spinel
Spinel je magnezijev aluminijev oksid MgAl2O4 in eden od mineralov iz obsežne spinelne skupine.
Novo!!: Aluminij in Spinel · Poglej več »
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Novo!!: Aluminij in Srebro · Poglej več »
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Novo!!: Aluminij in Starorimska civilizacija · Poglej več »
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Novo!!: Aluminij in Steklo · Poglej več »
Strojilo
Strojila so vodne raztopine organskih ali anorganskih snovi, s katerimi strojijo živalske kože.
Novo!!: Aluminij in Strojilo · Poglej več »
Sublimacija
Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.
Novo!!: Aluminij in Sublimacija · Poglej več »
Sulfat
Zgradba in vezi v sulfatnem ionu. Prostorski model sulfatnega iona. Sulfat v anorganski kemiji je sol žveplove(VI) kisline.
Novo!!: Aluminij in Sulfat · Poglej več »
Supernova
CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.
Novo!!: Aluminij in Supernova · Poglej več »
Superprevodnost
kapljevinskem dušiku prikazuje Meissnerjev pojav Súperprevódnost (tudi súpraprevódnost) je v fiziki pojav, da električna upornost snovi (t. i. superprevodnikov) pri določeni, za dano snov značilni zelo nizki temperaturi, skokovito pade na nič.
Novo!!: Aluminij in Superprevodnost · Poglej več »
Talum
Talum je proizvodno podjetje, specializirano za proizvodnjo primarnega aluminija in aluminijastih izdelkov.
Novo!!: Aluminij in Talum · Poglej več »
Težka kovina
Težke kovine so skupina kovin, ki imajo specifično gostoto večjo od 5 kg/dm3 in nekatere med njimi so strupene.
Novo!!: Aluminij in Težka kovina · Poglej več »
Termit (kemija)
Termit Termít je zmes finega aluminijevega prahu in železovega (III) oksida (rja) v približnem razmerju 1:3.
Novo!!: Aluminij in Termit (kemija) · Poglej več »
Tesla (enota)
Tesla (oznaka T) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za gostoto magnetnega polja.
Novo!!: Aluminij in Tesla (enota) · Poglej več »
Tetraeder
animacija) Tetraéder, četvérec ali četvêrec je konveksni polieder, ki je omejen s štirimi trikotniki, v bistvu je tristrana piramida.
Novo!!: Aluminij in Tetraeder · Poglej več »
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Novo!!: Aluminij in Toplota · Poglej več »
Toplotna prevodnost
Toplôtna prevódnost (oznaka \lambda, v tujih virih tudi k, l ali κ) je snovna konstanta in intenzivna količina, določena pri prevajanju toplote kot sorazmernostni koeficient med gostoto toplotnega toka in gradientom temperature.
Novo!!: Aluminij in Toplotna prevodnost · Poglej več »
Tranzistor
Različni tipi tranzistorjev Tranzístor je polprevodniški elektronski element s tremi priključki, ki ga uporabljamo za ojačevanje, preklapljanje, uravnavanje napetosti, modulacijo signalov in v številne druge namene.
Novo!!: Aluminij in Tranzistor · Poglej več »
Trdnost
Tŕdnost gradiva je največja obremenitev, ki jo material zdrži preden se poruši.
Novo!!: Aluminij in Trdnost · Poglej več »
Trdota
Trdôta v znanosti o materialih pomeni lastnost trdne snovi, da se upira stalni deformaciji "površine" (obrabi).
Novo!!: Aluminij in Trdota · Poglej več »
Trimetilaluminij
Trimetilaluminij je organokovinska spojina s formulo Al2(CH3)6 ali skrajšano Al2Me6, (AlMe3)2 ali TMA.
Novo!!: Aluminij in Trimetilaluminij · Poglej več »
Turkiz
Turkiz je neprozoren modrozelen fosfatni mineral s primesmi bakra in aluminija s kemijsko formulo CuAl6(PO4)4(OH)8•4H2O.
Novo!!: Aluminij in Turkiz · Poglej več »
Usnje
Usnje je ustrojena živalska koža.
Novo!!: Aluminij in Usnje · Poglej več »
Varjenje
Varjênje je spajanje dveh ali več delov osnovnega materiala v nerazdružljivo celoto.
Novo!!: Aluminij in Varjenje · Poglej več »
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.
Novo!!: Aluminij in Vidni spekter · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: Aluminij in Voda · Poglej več »
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Novo!!: Aluminij in Vodik · Poglej več »
Vodikov sulfid
Vodikov sulfid je kemijska spojina s formulo H2S.
Novo!!: Aluminij in Vodikov sulfid · Poglej več »
Volt
Volt (oznaka V) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega potenciala in električne napetosti.
Novo!!: Aluminij in Volt · Poglej več »
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Novo!!: Aluminij in Vrstno število · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: Aluminij in Združene države Amerike · Poglej več »
Združeni arabski emirati
Združeni arabski emirati, ali na kratko ZAE, so država v zahodni Aziji (na Bližnjem vzhodu na vzhodnem koncu Arabskega polotoka, ki na severovzhodu in vzhodu meji na Oman, na jugu in zahodu na Saudovo Arabijo, ima pa tudi morsko mejo v Perzijskem zalivu s Katarjem in Iranom. Združeni arabski emirati so voljena monarhija, ki jo tvori federacija sedmih emiratov: Abu Dabi (glavno mesto), Dubaj, Fudžajra, Ras al Hajma, Šardža in Um al Kajvain. Vsakemu emiratu vlada emir in emirji skupaj sestavljajo Zvezni vrhovni svet. V praksi je predsednik emir Abu Dabija, emir Dubaja pa je podpredsednik in ministrski predsednik. Leta 2013 je imela država 9,2 milijonov prebivalcev, od katerih je bilo 1,4 milijonov državljanov Emiratov, 7,8 milijonov pa izseljencev.Habboush, Mahmoud. (10 October 2013). Uk.reuters.com. Retrieved 10 October 2015 Leta 2020 so imeli Združeni arabski emirati prebivalstvo okrog 9,9 milijonov. Združeni arabski emirati so bili naseljeni več kot 125.000 let. Bili so trgovsko stičišče več civilizacij, med drugim Mezopotamije, Perzije in Indije. Državna vera je islam, uradni jezik pa arabščina. Združeni arabski emirati imajo šeste največje naftne rezerve in sedme največje zaloge zemeljskega plina na svetu. Zajed bin Sultan Al Nahjan, vladar Abu Dabija in prvi predsednik države je nadziral razvoj Emiratov z investiranjem prihodkov od nafte v zdravstvo, šolstvo in infrastrukturo. Združeni arabski emirati imajo najbolj diverzificirano gospodarstvo med vsemi državami članicami Zalivskega sveta za sodelovanje. V 21. stoletju je država postala manj odvisna od nafte in zemeljskega plina in se gospodarsko osredotoča na turizem in posel. Vlada ne pobira dohodnine, obstaja pa davek na dobiček in leta 2018 je bil uveden 5 % davek na dodano vrednost. Skupine za človekove pravice, kot je Amnesty International, Freedom House in Human Rights Watch so imele Združene arabske emirate za podstandardne na področju človekovih pravic, saj so državljani, ki kritizirajo režim, zaprti in mučeni, njihove družine pa nadlegovane s strani aparata državne varnosti, s primeri prisilnih izginotij. Posamezne svoboščine, kot so svoboda zbiranja, združevanja, tiska, izražanja in vere so prav tako resno zatirane. Združeni arabski emirati veljajo za srednjo silo. So članica Združenih narodov, Arabske lige, Organizacije za islamsko sodelovanje, Organizacije držav izvoznic nafte, Gibanja neuvrščenih in Zalivskega sveta za sodelovanje. S 1. januarjem 2024 so Emirati tudi član mednarodnega gospodarskega združenja BRICS.
Novo!!: Aluminij in Združeni arabski emirati · Poglej več »
Zgoščenka
Zgoščenka Zgoščenka (kratica CD, angleško Compact Disc, kompaktni disk) je optični disk, ki ga uporabljamo za zapisovanje digitalnih podatkov.
Novo!!: Aluminij in Zgoščenka · Poglej več »
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Novo!!: Aluminij in Zlato · Poglej več »
Zlitina
kovine: titan, aluminij, magnezij Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin.
Novo!!: Aluminij in Zlitina · Poglej več »
Znojenje
Obrazni znoj pri dečku. Znojenje (potenje ali transpiracija), je proizvodnja tekočin, ki jih izločajo žleze znojnice v koži sesalcev.
Novo!!: Aluminij in Znojenje · Poglej več »
Zrcalo
Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.
Novo!!: Aluminij in Zrcalo · Poglej več »
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Novo!!: Aluminij in Zvezda · Poglej več »