Podobnosti med Alpe in Kras v Evropi
Alpe in Kras v Evropi Å”e 20 stvari v skupni (v Unijapedija): Avstrija, Švica, Dinarsko gorovje, Donava, Evropa, Francija, Gorovje, Italija, Jamske poslikave, Julijske Alpe, Kavkaz, Ledenik, Marseille, Miocen, NemÄija, Prva svetovna vojna, Ren, Romunija, Sol, Turizem.
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Alpe in Avstrija · Avstrija in Kras v Evropi ·
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišÄu zahodne, srednje in južne Evrope.
Švica in Alpe · Švica in Kras v Evropi ·
Dinarsko gorovje
Dinarsko gorovje je gorski sistem zahodnega Balkanskega polotoka.
Alpe in Dinarsko gorovje · Dinarsko gorovje in Kras v Evropi ·
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu NemÄije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teÄe 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Ärnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Alpe in Donava · Donava in Kras v Evropi ·
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, ArktiÄni ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Alpe in Evropa · Evropa in Kras v Evropi ·
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na NemÄijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Alpe in Francija · Francija in Kras v Evropi ·
Gorovje
Dolomiti Gorôvje je gorski svet, ki so ga endogene sile dvignile v višine.
Alpe in Gorovje · Gorovje in Kras v Evropi ·
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Alpe in Italija · Italija in Kras v Evropi ·
Jamske poslikave
Poslikave v jami Altamira Jamske poslikave so slike na stenah in stropu jam, veÄinoma iz prazgodovine.
Alpe in Jamske poslikave · Jamske poslikave in Kras v Evropi ·
Julijske Alpe
Júlijske Álpe ali Júlijci so najobsežnejša in najvišja gorska skupina v Sloveniji.
Alpe in Julijske Alpe · Julijske Alpe in Kras v Evropi ·
Kavkaz
Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stiÄišÄu Evrope in Azije.
Alpe in Kavkaz · Kavkaz in Kras v Evropi ·
Ledenik
Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.
Alpe in Ledenik · Kras v Evropi in Ledenik ·
Marseille
Marseille, 1575 Marseille je glavno mesto in obÄina jugovzhodne francoske regije Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Bouches-du-Rhône.
Alpe in Marseille · Kras v Evropi in Marseille ·
Miocen
Miocen je geološka doba v razvoju Zemlje, ki se je priÄela pred približno 23 milijoni let in trajala do pred 5,33 milijoni let.
Alpe in Miocen · Kras v Evropi in Miocen ·
NemÄija
Zvezna republika NemÄija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umešÄena na sredo Evrope.
Alpe in NemÄija · Kras v Evropi in NemÄija ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je zaÄela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi veÄji imperiji tistega Äasa ter njihovi zavezniki, zaradi Äesar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoÄi se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politiÄno, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in zaÄetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politiÄna nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzroÄilo moÄna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno obmoÄje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzroÄil politiÄno in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povraÄilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla NemÄija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s Äimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzroÄil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija priÄela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. NemÄija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamÄila Velika Britanija, je ta napovedala vojno NemÄiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišÄa: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišÄe, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišÄe, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišÄe v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna konÄala do božiÄa 1914, se niso uresniÄile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila veÄ sto tisoÄ mrtvih in ranjenih, kar je povzroÄilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika znaÄilnost prve svetovne vojne. Ta naÄin bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi naÄina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izÄrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo Äim v krajšem Äasu izdelal veÄ orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval veÄ Å¾ivljenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zraÄnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uniÄevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; Äeprav je v njej umrlo veÄ vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, naÄrtno uniÄevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišÄa in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in zaÄetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte zaÄelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politiÄne spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izÄrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, NemÄija 11. novembra 1918, s Äimer se je vojna konÄala. Vojna je za seboj pustila popolno uniÄenje, veÄ deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogoÄnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno konÄalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila veÄni mir, namesto tega je povzroÄila le nov razdor. Ponižanje NemÄije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzroÄilo nacionalna in politiÄna trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Alpe in Prva svetovna vojna · Kras v Evropi in Prva svetovna vojna ·
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanšÄina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teÄe skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Alpe in Ren · Kras v Evropi in Ren ·
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Alpe in Romunija · Kras v Evropi in Romunija ·
Sol
Kristali soli Kuhinjska sol oziroma krajše sol je nujna sestavina velike veÄine jedi, pogosto tudi sladkih.
Alpe in Sol · Kras v Evropi in Sol ·
Turizem
''Angleži v Campagni'', Carl Spitzweg, okoli 1845 Turízem je pojem, pod katerim obiÄajno razumemo potovanje zaradi razvedrila, oddiha ter njegove spremljajoÄe dejavnosti.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vpraŔanja
- Kaj Alpe in Kras v Evropi imajo skupnega
- KakŔne so podobnosti med Alpe in Kras v Evropi
Primerjava med Alpe in Kras v Evropi
Alpe 274 odnose, medtem ko je Kras v Evropi 89. Saj imajo skupno 20, indeks Jaccard je 5.51% = 20 / (274 + 89).
Reference
Ta Älanek prikazuje razmerje med Alpe in Kras v Evropi. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izloÄen informacije, obiÅ”Äite: