Almagest in Heliocentrični model

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Almagest in Heliocentrični model

Almagest vs. Heliocentrični model

Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso. Almagest je najpomembnejši vir podatkov o staroveški grški astronomiji. Pomemben je tudi zato, ker dokumentira delo Hiparha, katerega delo je bilo sicer večinoma izgubljeno. Hiparh je pisal o trigonometriji, vendar, ker se je njegovo delo izgubilo, matematiki rabijo Ptolemajevo knjigo kot vir za Hiparhovo delo in staroveško grško trigonometrijo nasploh. Slovenska imena za knjigo so še: Velika astronomska zgradba,Velika astronomska sintaksa, Matematična zbirka ali Veliki zbornik astronomije. zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva '' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1660 Arabski izvod je izšel leta 827 in se je pozneje latiniziral v Almagest (Almages), ter se tudi ohranil v arabskih rokopisih. Zaradi slovesa so ga v latinščino v 12. stoletju prevedli dvakrat, enkrat na Siciliji in v Španiji. V knjigi je Ptolemaj v sistematični obliki podal prikaz celotne astronomije do svojega časa, ob koncu aleksandrijske dobe, pri čemer se je opredelil za geocentrični model, kar je bilo velikega pomena. Ker delo ni vsebovalo ničesar, kar bi nasprotovalo tedanjemu uveljavljenemu svetovnemu nazoru, je ostalo podlaga za vsakršno astronomsko znanje vse do 17. stoletja. Njegov model je temeljil na predpostavki, da se Sonce, planeti in zvezde vrtijo okrog Zemlje kot nepomičnem središču Vesolja. Čeprav je bila zasnovana na napačni predpostavki, se je ta teorija dobro skladala z opazovanji gibanj planetov. Šele s Kopernikovo teorijo iz leta 1500, so njegov model zamenjali s heliocentričnim modelom. zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.

Aristotel

Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).

Almagest in Aristotel · Aristotel in Heliocentrični model · Poglej več »

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Almagest in Astronomija · Astronomija in Heliocentrični model · Poglej več »

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Almagest in Dan · Dan in Heliocentrični model · Poglej več »

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Almagest in Evropa · Evropa in Heliocentrični model · Poglej več »

Geocentrični model

''Skica nebesnih teles'' — Ilustracija Ptolemajevega geocentričnega sistema portugalskega kozmografa in kartografa Bartolomeu Velho, 1568 (Bibliothèque Nationale, Pariz) V astronomiji je geocentrični model (znan tudi kot geocentrizem, po navadi predstavljen le kot Ptolemajev sistem) je zamenjan opis Vesolja, kjer se v središču nahaja Zemlja.

Almagest in Geocentrični model · Geocentrični model in Heliocentrični model · Poglej več »

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Almagest in Gibanje · Gibanje in Heliocentrični model · Poglej več »

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Almagest in Grščina · Grščina in Heliocentrični model · Poglej več »

Hiparh

Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.

Almagest in Hiparh · Heliocentrični model in Hiparh · Poglej več »

Kroženje

Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.

Almagest in Kroženje · Heliocentrični model in Kroženje · Poglej več »

Krogla

Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.

Almagest in Krogla · Heliocentrični model in Krogla · Poglej več »

Lega

Léga ima več pomenov.

Almagest in Lega · Heliocentrični model in Lega · Poglej več »

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Almagest in Luna · Heliocentrični model in Luna · Poglej več »

Lunin mrk

Lunin mrk 28. oktobra 2004 Popolni Lunin mrk 3. marca 2007. Lúnin mŕk nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v ravni navidezni premici in je Zemlja na sredini.

Almagest in Lunin mrk · Heliocentrični model in Lunin mrk · Poglej več »

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Almagest in Mars · Heliocentrični model in Mars · Poglej več »

Merkur

Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Almagest in Merkur · Heliocentrični model in Merkur · Poglej več »

Nebo

Običajno nebo Nevihtno nebo sončnem zahod na morju Nebó je grobo rečeno del atmosfere nebesnega telesa, ki je vidno s površja ali vesolja.

Almagest in Nebo · Heliocentrični model in Nebo · Poglej več »

Nikolaj Kopernik

Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).

Almagest in Nikolaj Kopernik · Heliocentrični model in Nikolaj Kopernik · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Almagest in Osončje · Heliocentrični model in Osončje · Poglej več »

Paralaksa

Poenostavljen zgled paralakse Paraláksa je razlika med dvema kotoma, na primer med vidnim kotom iskala (pri fotoaparatu, kameri) in snemalnim kotom objektiva.

Almagest in Paralaksa · Heliocentrični model in Paralaksa · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Almagest in Planet · Heliocentrični model in Planet · Poglej več »

Ptolemaj

Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.

Almagest in Ptolemaj · Heliocentrični model in Ptolemaj · Poglej več »

Razdalja

Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.

Almagest in Razdalja · Heliocentrični model in Razdalja · Poglej več »

Sončev mrk

Popoln sončev mrk. Prikaz sence na Zemlji ob mrku. Sónčev mŕk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem.

Almagest in Sončev mrk · Heliocentrični model in Sončev mrk · Poglej več »

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Almagest in Sonce · Heliocentrični model in Sonce · Poglej več »

Svetovni nazor

Svetóvni názor je najširše pojmovani pogled na svet, miselni okvir skozi katerega posameznik tolmači zunanji svet in z njim sodeluje.

Almagest in Svetovni nazor · Heliocentrični model in Svetovni nazor · Poglej več »

Venera

Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.

Almagest in Venera · Heliocentrični model in Venera · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Almagest in Vesolje · Heliocentrični model in Vesolje · Poglej več »

Vrtenje

Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.

Almagest in Vrtenje · Heliocentrični model in Vrtenje · Poglej več »

Vzvratno gibanje

Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.

Almagest in Vzvratno gibanje · Heliocentrični model in Vzvratno gibanje · Poglej več »

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Almagest in Zemlja · Heliocentrični model in Zemlja · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Almagest in Zvezda · Heliocentrični model in Zvezda · Poglej več »